Prvo predavanje ni edina stvar, na katero moraš biti pripravljen

Kje boš živel, kako boš prišel do fakultete, koliko bo stala prehrana in na katere ugodnosti lahko računaš? Pred začetkom študijskega leta je dobro preveriti tudi zdravstveno zavarovanje, štipendijo oziroma študentsko delo ter urediti vse, kar potrebuješ že pred prvim predavanjem.

Bivanje je za marsikaterega študenta ena prvih skrbi. Če iščeš stanovanje pri zasebniku, je ponudbo mogoče najti na različnih nepremičninskih portalih, kot je Nepremicnine.net, pa tudi v številnih Facebook skupinah, namenjenih oddaji stanovanj študentom. Pri zasebnem najemu je ponudbe običajno veliko, vendar znajo biti najemnine precej visoke, zato se splača oglase spremljati redno in se na primerne ponudbe odzvati čim prej.

Vedno pa se lahko prijaviš tudi v študentski dom. V Ljubljani je za študijsko leto 2026/27 na voljo 7.047 postelj. Do 18. avgusta je bilo oddanih skoraj 2.800 novih prošenj in več kot 6.000 prošenj za podaljšanje bivanja. Vselitve so se začele 22. septembra, prošnje za sprejem pa je mogoče oddati vse do 30. aprila prihodnje leto.

V preteklih letih se je do konca oktobra v domove vselilo še okoli 1.000 novih študentov, mesta pa se sproščajo tudi pozneje. V študijskem letu 2025/26 so bili do konca maja nastanjeni vsi upravičeni študenti.

Povprečna subvencionirana najemnina v Ljubljani znaša 115,94 evra na posteljo. Med možnostmi so tudi precej cenejše in dražje sobe od 77,42 evra za dvoposteljno sobo v Akademskem kolegiju do 184,19 evra za enoposteljno sobo v Domu Litostroj. Študenti lahko poleg javnih domov preverijo tudi možnosti subvencioniranega bivanja pri zasebnikih.

Na Primorskem je pritisk na nastanitev prav tako velik. Do 28. septembra je bilo oddanih 885 prošenj za sprejem in 615 za podaljšanje. Na prvi prednostni listi je bilo 670 študentov, od katerih jih je bilo 398 že nastanjenih, 272 pa jih je ostalo na čakalni listi.

Od oktobra bo povprečna cena sobe v domovih UP 129 evrov za dvoposteljno oziroma 157 evrov za enoposteljno sobo na mesec. Ker je zasebni najem za številne študente težko dostopen, univerza poziva tudi lastnike stanovanj v Kopru, Izoli, Ankaranu, Piranu, Portorožu in okolici, naj ponudijo sobe študentom, saj ocenjuje, da na območju primanjkuje približno 1.000 postelj.

Tudi v Mariboru je zanimanje za študentske domove veliko. Študentski domovi Univerze v Mariboru so do 28. septembra prejeli 1.343 prošenj za sprejem in 1.923 prošenj za podaljšanje bivanja. Na aktualni prednostni listi je 448 študentov, od katerih jih je 140 že prejelo vabilo k vselitvi, 308 pa jih še čaka na prosto ležišče.

Povprečna stanarina za dvoposteljno sobo v Mariboru v študijskem letu 2026/27 znaša 138,81 evra, za enoposteljno pa 167,23 evra. Posamezne enoposteljne sobe stanejo od 139 do 243 evrov. Razpis za sprejem je odprt vse do 30. aprila 2027. Študente pa sta letos pričakala tudi obnovljena Dom 15 in depandansa s telovadnico.

Ko je stanovanje urejeno, je naslednje vprašanje vsakodnevna prehrana. Sistem subvencionirane študentske prehrane (SŠP) trenutno vključuje približno 60.000 upravičencev, kar predstavlja veliko večino študentov, ki imajo do njega pravico. V Sloveniji je približno 86.000 študentov, vendar do subvencionirane prehrane niso upravičeni vsi.

Trenutna subvencija znaša 5,19 evra, povprečno doplačilo študenta pa 3,01 evra. Sistem vključuje 254 ponudnikov v 355 lokalih.

Za nove študente je pomembno predvsem, kako se v sistem vpišejo. Prvi vpis poteka fizično na eni od točk SŠP. Registracijo lahko kot bodoči študent predhodno opraviš prek računalnika ali telefona in pridobiš registracijsko številko. Nato se z njo, osebnim dokumentom in telefonom oglasiš na eni od točk, kjer vpis zaključijo.

Če si bil v sistem že vključen, ponovni obisk točke ni potreben. Pravica se za novo študijsko leto samodejno podaljša.

Subvencijo lahko koristiš s telefonskim klicem ali mobilno aplikacijo, ki je tudi najbolj razširjena, saj omogoča pregled nad preostalimi subvencijami in lokacijami ponudnikov. Na mesec prejmeš toliko subvencij, kot je dni v mesecu, na dan pa lahko koristiš največ dve. Med koriščenjem prve in druge subvencije morajo miniti najmanj štiri ure. Študentski obroki so sestavljeni iz glavne jedi, solate in sadja, nekateri ponudniki pa dodajo tudi juho.

Če se na fakulteto voziš iz drugega kraja, je prevoz lahko eden večjih rednih stroškov. Za dijake in študente je zato na voljo subvencionirana vozovnica za javni prevoz.

Vlogo oddaš elektronsko prek portala eUprava ali osebno na prodajnem mestu prevoznika. Po odobritvi lahko vozovnico kupiš prek spleta ali na prodajnem mestu prevoznika. Do subvencionirane vozovnice so upravičeni dijaki, študenti, izredni dijaki do 26. leta ter udeleženci izobraževanja odraslih brez delovnega razmerja. Pri študentih mora biti bivališče od izobraževalne ustanove oddaljeno najmanj dva kilometra.

Za medkrajevni promet je mesečna neomejena vozovnica 25 evrov, letna pa 200 evrov.

Pri mestnem prometu se cene razlikujejo glede na mesto. V Ljubljani subvencionirana mesečna vozovnica stane 20 evrov za območje 1 oziroma 25 evrov za območji 2 in 3, v Mariboru 16 evrov, v nekaterih drugih mestih pa pet evrov.

Če že imaš mesečno vozovnico za medkrajevni promet, doplačilo za ljubljanski in mariborski mestni promet znaša 10 evrov.

Kot študent do dopolnjenega 26. leta si lahko ob izpolnjevanju pogojev v obvezno zdravstveno zavarovanje vključen kot družinski član. Če ZZZS nima podatka o tvojem šolanju, zavarovanje ni nujno urejeno, zato je začetek študijskega leta pravi čas za preverjanje. Če študiraš drugje, si lahko zdravnika izbereš tudi v kraju študija.

Študentje imajo v prvem letniku oziroma prvem letniku podiplomskega študija ali četrtem letniku enovitega magistrskega študija možnost preventivnega sistematskega pregleda. Namenjen je preverjanju zdravstvenega stanja in zgodnjemu odkrivanju dejavnikov tveganja.

Če delaš prek študentskega servisa, si zavarovan tudi za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, prispevek pa plača delodajalec.

V Ljubljani lahko redni študenti do 26. leta uporabljajo storitve Zdravstvenega doma za študente, kjer lahko uredijo osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa. Na voljo sta tudi psihološka in psihiatrična pomoč. Za kliničnega psihologa je potrebna napotnica, za psihiatra pa ne.

V primeru življenjsko ogrožajočega stanja svetujejo klic na 112 oziroma obisk urgentne ambulante.

Na Primorskem študentska ambulanta v ZD Koper deluje ob torkih in četrtkih med 15. in 17. uro. Namenjen je študentom in zaposlenim Univerze na Primorskem ter omogoča obravnavo akutnih in kroničnih težav, tudi psihičnih stisk, ter urejanje receptov, napotnic in drugih potrdil.

Pred potovanjem, izmenjavo ali študijem v tujini pravočasno uredi zdravstveno zavarovanje. Za države EU, EGP, Švico, Združeno kraljestvo in nekatere države Zahodnega Balkana lahko pridobiš evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo je treba naročiti najmanj štiri delovne dni pred potovanjem.

Študentsko življenje ni poceni, zato je pomembno poznati možnosti, kako do zaslužka. Med najpomembnejšimi so štipendije in študentsko delo. Do štipendije so ob izpolnjevanju zakonskih pogojev upravičeni dijaki in študenti. Zakon določa tudi pogoje glede državljanstva oziroma prebivališča ter druge pogoje. Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin. Poleg osnovne štipendije so lahko študenti upravičeni tudi do dodatkov za bivanje, uspeh in posebne potrebe.

Dodatek za bivanje znaša 103,36 evra mesečno. Med pogoji so prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, stalno prebivališče več kot 25 kilometrov stran ter najemnina najmanj 65 evrov mesečno. Študent oziroma njegovi starši prav tako ne smejo biti lastniki ali solastniki nepremičnine, v kateri ima študent prijavljeno začasno prebivališče. Dodatka za bivanje ni mogoče prejemati hkrati s subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku.

Na višino štipendije lahko vpliva tudi uspeh. Glede na povprečno oceno iz preteklega študijskega leta lahko študent prejme od 20 do 50 evrov dodatka. Štipendistu s posebnimi potrebami ob izpolnjevanju pogojev pripada še okoli 60 evrov mesečno.

Izplačila državne štipendije so 10. v mesecu. Če 10. pade na soboto ali nedeljo, je izplačilo že v petek.

Sama štipendija za številne ni dovolj, zato si je treba poiskati delo. Študentsko delo danes ni omejeno le na strežbo in trgovino. Najti ga je mogoče tudi v administraciji, proizvodnji, skladiščih in na področjih, povezanih s študijem, od računalništva in programiranja do digitalnega marketinga, zdravstva, farmacije in elektrotehnike.

Od 5. februarja 2026 znaša minimalna urna postavka 8,98 evra bruto oziroma 7,73 evra neto. Dejanska plačila so lahko višja. Povprečna ponujena urna postavka na e-Študentskem Servisu je letos presegla 10 evrov bruto, najbolje plačana dela pa presegajo 15 evrov bruto na uro.

Po podatkih Finančne uprave in Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport so mladi s študentskim delom leta 2025 v povprečju zaslužili 269 evrov neto oziroma 313 evrov bruto na mesec.

Napotnico moraš urediti pred začetkom dela, tudi če gre le za uvajanje ali poskusno delo. Delo brez napotnice pomeni delo na črno in lahko povzroči težave tudi pri dokazovanju opravljenih ur in plačila.

Pred začetkom se je dobro dogovoriti tudi o urni postavki, delovnem času, trajanju in nalogah ter voditi lastno evidenco opravljenih ur. Dogovorjene urne postavke za že opravljeno delo delodajalec ne more naknadno znižati, plačana pa morata biti tudi uvajanje in poskusno delo.

Študentsko delo prinaša tudi pravice glede delovnega časa, odmora, počitka ter varnosti in zdravja pri delu. Ob začetku študijskega leta velja še praktičen nasvet: najprej preveri urnik in realno oceni, koliko časa ti bo ostalo za delo.

Študijsko leto 2026/27 se na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem začne 1. oktobra. Na Primorskem imajo bruci prvi dan sprejeme in uvajalne aktivnosti, študijske obveznosti pa se zanje začnejo naslednji dan.

Univerza v Ljubljani bo začetek študijskega leta zaznamovala s tradicionalnim Pozdravom brucem, ki bo 1. oktobra med 16. in 21. uro na Kongresnem trgu. Namenjen je predvsem novim študentom, ki bodo lahko spoznali univerzo, fakultete, študentske organizacije ter različne storitve in možnosti.

Letos UL uvaja več novosti, med drugim pilotne predmete, usmerjene v problemsko, projektno in timsko učenje, nove STEAM-predmete ter predmete Moja veda za tvojo vedo. Posodobili so tudi smernice za uporabo umetne inteligence pri učenju, poučevanju in raziskovanju, s poudarkom na akademski integriteti, varstvu podatkov in odgovornosti.

Na Univerzi v Mariboru je brucem namenjen Uvajalni teden, v katerem spoznajo univerzo in fakulteto, informacijske sisteme, tutorstvo, možnosti izmenjav, karierne priložnosti in študentsko življenje.

Na Univerzi na Primorskem so se aktivnosti za mednarodne in mobilne študente začele že 28. septembra z orientacijskimi dnevi. Za bruce so 1. oktobra organizirani sprejemi in pozdravi, nato se začnejo tudi študijske obveznosti. Univerza organizira tudi ŠtartUP, kjer se predstavijo univerzitetne enote in organizacije iz okolja.

Letos začenjajo tudi z novimi programi, med drugim Logopedija in surdopedagogika, Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj in dvopredmetna Anglistika. Študentom je na voljo tudi nova možnost dvojnega magistrskega študija podatkovnih znanosti v sodelovanju z Univerzo v Trstu.

Status študenta prinaša vrsto zgoraj omenjenih pravic in ugodnosti. Študent lahko med študijem praviloma enkrat ponavlja letnik oziroma spremeni študijski program ali smer.

Pomembno pa je vedeti, da status sam po sebi ne pomeni samodejne pravice do vseh ugodnosti. Redno zaposleni študent na primer ohrani status, vendar izgubi nekatere pravice, med drugim možnost študentskega dela, državne štipendije, subvencionirane prehrane, prevoza in bivanja v študentskem domu.

Status se lahko konča z zaključkom študija, izpisom, nevpisom v naslednji letnik oziroma v nekaterih primerih, če študent študija ne zaključi v predpisanem roku.

Pred začetkom študija je dobro preveriti predvsem pet stvari: kje boš živel, kako boš uredil prehrano in prevoz, ali si upravičen do štipendije oziroma potrebuješ študentsko delo, ali imaš urejeno zdravstveno zavarovanje ter kdaj in kje se začnejo tvoje študijske obveznosti.

Za bruce je začetek študija predvsem čas prilagajanja, za starejše študente pa priložnost, da pravočasno preverijo, ali so jim podaljšane vse pravice in ugodnosti. Če je to urejeno, je začetek novega študijskega leta precej manj stresen. Študentsko življenje se namreč ne začne in konča pri predavanjih.