'Pšenica niti slučajno ni razlog za dvig cene kruha'

Cena pšenice v Sloveniji ne pokrije stroškov pridelave, zato ne more biti razlog za morebiten dvig cene kruha. Glede na odkupno ceno pšenice bi se morale cene kruha znižati, pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Od vlade zahtevajo, naj uredi razmere na trgih s kmetijskimi pridelki, sicer so možni tudi protesti.

'Neprimerno in škandalozno'

Kmetje z odkupom pšenice niso zadovoljni, saj so jo, glede na razred kakovosti, prodali po ceni od 105 do 130 evrov za tono. Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenija bi morala biti cena za pokritje proizvodnje pri pridelku 5300 kg zrnja na hektar 158 evrov na tono.

"Povprečna cena pšenice v povprečni ceni kruha predstavlja od pet do šest odstotkov. Menimo, da bi morala biti ta povprečna vrednost višja," je na novinarski konferenci v Mednem pri Ljubljani dejal predsednik odbora za poljedelstvo pri KGZS Franc Režonja.

Če bi slovenski kmetje dobili 10 odstotkov v povprečni ceni kruha, kot npr. dobijo na Madžarskem, bi cena pšenice znašala 183 evrov za tono, je dodal.

Če je odkupna cena pšenice vezana na od 110 do 130 evrov na tono, bi se morala cena kruha znižati, in sicer za od 30 do 40 odstotkov, ne pa da se posamezni prodajalci pogovarjajo o povišanju cene kruha, pravi Režonja. "Po moji oceni je to neprimerno in celo škandalozno. Pšenica niti slučajno ni razlog, ki bi opravičeval dvig cene kruha," je prepričan.

Za ustanovitev zadruge

KGZS ugotavlja, da pridelovalci niso ustrezno organizirani in da tudi prek zadrug ne uspejo kakovostne ponudbe pšenice prodani niti na slovenskem niti na drugih trgih, je dejal predsednik KGZS Ciril Smrkolj, zato zbornica predlaga ustanovitev zadruge za odkup in prodajo žit v Sloveniji.

Ta zadruga bi skupaj s predelovalci že jeseni pripravila sortni sestav setve, dogovorili bi se o naročenih količinah in že pred setvijo določili pogoje, ki bi določali odkupno ceno.

Med predlogi KGZS je tudi vzpostavitev trajnega poslovnega odnosa oz. naročene proizvodnje za znanega kupca po vnaprej dogovorjeni ceni, ureditev poslovnega odnosa med pridelovalci, predelovalci in trgovci, organiziranost kmetov in skupni nastop na trgu ter strožja kontrola kakovosti uvožene pšenice in hrane.

Zbornica predlaga tudi gradnjo silosov oz. skladišč, kar bi dajalo kmetom možnost, da pšenico uskladiščijo in jo prodajo, ko so za to ugodni pogoji.

Za poračun cene za nazaj

Hkrati KGZS predlaga tudi poračun cene za nazaj, saj ga kmetje, glede na to, da je cena na svetovnih trgih močno narasla, pričakujejo. Kot navajajo, so kmetje, ki so pšenico prodali v Avstrijo po ceni 130 evrov na tono, ob svetovnem zvišanju cene dobili poračune za nazaj z dodatkom 20 evrov na tono.

Zbornica od vlade zahteva, naj na trgih s kmetijskimi pridelki naredi red, in sicer ne le pri pšenici, ampak tudi v prireji mesa in mleka, pridelavi hmelja, v sadjarstvu in vinogradništvu, je dejal Smrkolj.

"Zelo resno ugotavljamo, da kmetje v zadnjih letih ne pokrivajo stroškov pridelave in prireje," je opozoril. Stanje od vlade zahteva ukrepanje, tudi zato, ker po Smrkoljevih besedah Evropska komisija zahteva, da se na področju odnosov v repro verigi vzpostavi ustrezen nadzor. V zbornici ugotavljajo tudi, da se v trgovinah v Sloveniji pojavlja moka po dumpinških cenah, zato državo pozivajo, naj preveri stanje in ustrezno ukrepa.

Če država želi čim višjo samooskrbo s pšenico, naj kmetom zagotovi pokritje stroškov pridelave. Sicer bo propadlo še več kmetij, pravi Smrkolj.

Zbornica zaradi odkupnih cen ter zaradi napovedane obdavčitve nepremičnin pripravlja proteste. Kdaj bi lahko do njih prišlo, Smrkolj še ni vedel povedati, dejal pa je, da bi lahko v drugi fazi podobno kot leta 1993 prišlo tudi do zaprtja meja.