Slovenski vodniki reševalnih psov na mednarodnem testu stoodstotno uspešni

Minuli teden je v avstrijskem Stubenbergu potekalo mednarodno preverjanje pripravljenosti vodnikov reševalnih psov v iskanju pogrešanih oseb v naravi. Gre za izpit, s katerim se, če ga uspešno opravi, vodnik s psom uvrsti v mednarodno enoto vodnikov reševalnih psov. Kot je pojasnil Robert Anžič iz Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj (KVRPK), je na preverjanju sodelovalo 29 vodnikov iz več držav, med njimi pa je bilo tudi osem vodnikov Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije (ZRPS), ki so vsi izpit opravili uspešno. 

Slovenski vodniki psov so se sicer že večkrat izkazali na iskalnih akcijah doma in v tujini, pa tudi na raznih preverjanjih in tekmah na evropskem in svetovnem nivoju. Na preverjanju so sicer sodelovali člani klubov KVRPK, Društva Za Reševalne Pse Burja (DRPB) in Društva enote vodnikov reševalnih psov Ljubljana (EVRPL).

Je pa delo in učenje vodnikov in psov reševalcev naporno in dolgotrajno. Anžič je pojasnil, da je z osnovami vzgoje treba začeti takoj, ko mladič pride v nov dom. Vzgoja se začne z igro, ki napeljuje k elementom, ki jih nato potrebuje pes za reševanje. Pri vzgoji pa so prav tako pomembne tudi nagrade za psa. 

Treningi za psa reševalca sicer potekajo tako doma kot v klubu, kjer vodnike in pse učijo že izurjeni vodniki reševalnih psov. Treningi z ovirami in poslušnosti tako potekajo na poligonu, delajo pa tudi v gozdu in med ruševinami. V klubu treningi potekajo nekajkrat na teden, doma pa je s psom treba trenirati vsak dan, poudarja Anžič. Kot dodaja, sta prvi dve leti najbolj zahtevni, a je delo kljub temu dolgotrajno in dolgoročno. 

Aktivna delovna doba psa reševalca sicer traja okoli deset let, je pa vse odvisno od zdravja in zmožnosti psa, pravi Anžič in poudarja, da pri reševanju ni pomemben le primeren pes, ampak tudi vodnik. Ta mora prvi dve leti opraviti pripravništvo in vse izpite, šele takrat se pokaže, ali je vodnik primeren in lahko začne z aktivnim delom vodnika reševalnega psa ali ne.