Psihiatrinja: porast hospitaliziranih po poskusu samomora med srednješolci

Na hude duševne stiske mladostnikov med epidemijo je dr. Marija Anderluh opozorila predsednika države Boruta Pahorja na pogovoru v predsedniški palači. Otroška in mladostniška psihiatrinja je izpostavila, da bi morala družba bolj ceniti prispevek mladih k premagovanju zdravstvene krize. Pahor se je strinjal z njo, saj otroci in mladi v tem času tudi veliko žrtvujejo, ker se morajo skoraj v celoti odreči svojemu običajnemu načinu življenja, kar pa privede do številnih stisk in tesnobe.

Predsednik je ob tem poudaril, da se vsem otrokom in mladim zahvaljuje, ker z razumevanjem sprejemajo spremembe in se jim tudi prilagajajo. Pridružuje se njihovim željam in upa, da se bodo lahko kmalu vrnili v šole, k svojim običajnim prostočasnim dejavnostim ter druženju.

Dr. Anderluh je tudi ena od podpisnikov poziva k zaščiti otrok in mladostnikov, ki odločevalce pozivajo k čimprejšnji vključitvi otrok, mladostnikov in študentov v učne procese 'v živo', pa tudi tudi k izboljšanju dostopnosti strokovne pomoči na področju duševnega zdravja za mladostnike in nudenju dodatne podpore učiteljem za naslavljanje novonastalih čustvenih, socialnih in učnih potreb otrok.

Strokovnjaki opozarjajo, da so ukrepi, sprejeti v času epidemije, prizadeli šolanje otrok in mladostnikov ter ogrožajo njihove primarne razvojne potrebe po druženju ter njihov socialni razvoj in duševno zdravje.

Zato sta se z  dr. Anderluh tudi strinjala, da se morajo pristojni šolski, zdravstveni in socialno-varstveni resorji dobro pripraviti na odpiranje šol, saj bo šele takrat mogoče dovolj dobro oceniti in ukrepati glede problemov duševnega zdravja mladih. Pred dvema letoma sprejeti Nacionalni program duševnega zdravja je primerna podlaga za ukrepanje tudi v teh izrednih razmerah, je izpostavila psihiatrinja. Pahorja je še pozvala, naj pri pristojnih odločevalcih ukrepa, da se bodo ustrezno pripravili na psihosocialno pomoč mladim, ki bo po odprtju šol neizogibno potrebna.

Za oddajo Svet na Kanalu A je spregovorila specialistka pedopsihiatrije na UKC Maribor Hojka Gregorič Kumperščak, ki je povedala, da so pri mladostnikih v porastu motnje hranjenja, anoreksije nervoze. "Dobivamo pa popolnoma izstradane mladostnice, najstnice s kritično telesno težo na oddelek. Včasih nekateri mladostniki najdejo edino sredstvo upora, da lahko prevzamejo kontrolo, nad tem, koliko hrane bodo dali v usta
in to je skoraj edina stvar, ki jim je ostala."

V svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana z napotnico otroke največkrat napotijo prav iz šol, ki pa so zdaj že tretji mesec zaprte. Zato v centru opažajo upad novih primerov otrok in mladostnikov, ki iščejo pomoč, kar pa nikakor ne pomeni, da je ne potrebujejo. Specialistka klinične psihologije dr. Mateja Hudoklin je dejala, da "ne iščejo pomoči pravočasno, opazen je trend, da predolgo čakajo in se potem stvari tako zakomplicirajo, da potem poiščejo pomoč v bolnišnici".

Gre pa za otroke, ki so bolj ranljivi in so imeli težave že pred epidemijo. Gregorič Kumperščakova pa pravi, da zdaj v drugem valu, ko informacije niso jasne, ko epidemiji ni videti konca, povsem brez posledic niso niti otroci, ki so duševno zdravi. "Od tega, da so nemotivirani, apatični, to povedo tudi učitelji. Za vse jim je vseeno, jim dol visi, izgubili so radoživost, energijo."

Da so se otroci in mladostniki med epidemijo znašli v hudih duševnih stiskah in da so se duševne bolezni še poslabšale, so opozarjali že na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Njihov TOM telefon je zabeležil nekaj hudih izpovedi: "V družini imamo velike težave, oče je alkoholik. Večino dneva mislim, kako bi vse skupaj končal." "Vsako noč me je strah, kaj bo naslednji dan. Zato sem po cele noči budna." "Samopoškodujem se samo po stegnih, enkrat sem se po zapestju, a zdaj zaradi tega nosim dolge rokave."

Kot smo že poročali, so strokovnjaki vseskozi opozarjali, da se stiske otrok samo poglabljajo, težavo pa vidijo v tem, da "družine ne iščejo pomoči ", kar je zelo zaskrbljujoče. Tak trend dolgoročno za zdravje vseh nikakor ni ugoden.