Psihoaktivni bonboni, piškoti, geli, pokajoči kristali: zakonodaja trga ne dohaja

Po zadnji zastrupitvi mladoletnikov smo poklicali v eno od specializiranih trgovin na Trubarjevi v Ljubljani, kjer sta mladoletnika - kakor trdita - še pred kratkim kupila nevaren piškot. Lastnik trgovine pred kamero sicer ni želel, po telefonu pa nam je povedal, da piškotov sploh niso imeli. Da so imeli bonbone, ki so jih prodajali, ker niso bili nikjer prepovedani, po obisku inšpekcije in rezultatih testiranj, ki so pokazali, da vsebujejo sporne snovi, pa da so pred približno štirimi meseci nehali prodajati tudi te.

Omenjene izdelke se dobi brez težav, še pripoveduje sogovornik in kot smo se prepričali sami, so ponekod na voljo celo v avtomatih. "Imela sva zraven še enega prijatelja, ki izgleda starejši. On je pač to naročil, dali so nam v vrečki in odšli smo ven in to je bilo to," so nam priznali mladoletniki.

V trgovini smo vprašali tudi, kako je mogoče, da so te substance tako lahko dostopne mladoletnikom. Lastnik trgovine odgovarja, da preverjajo starost kupcev, a da če nekdo "zgleda 30, ga pa res nihče nič ne vpraša". 

Vse skupaj je zelo zaskrbljujoče, pravi Matjaž Pirc, vodja oddelka za prehrano na Zvezi potrošnikov Slovenije. "To je pač zelo jasen znak, da zakonodaja in morda predvsem nadzor ne dohajata hitro spreminjajočega se trga teh izdelkov."

Privlačne embalaže in oblike - od bonbonov, piškotov, do gelov in pokajočih kristalov - zelo očitno nagovarjajo ravno mlade, dodaja Pirc, ki svari: če je kupljeno v legalni trgovini, še ni nujno varno. "Najverjetneje gre za neko kombinacijo pravnih praznin, ki jih proizvajalci in prodajalci spretno izkoriščajo, pomanjkljivega nadzora in pa morda nejasne klasifikacije izdelkov. Se pogosto prodajajo kot neka dekoracija, čeprav so zelo očitno namenjeni zaužitju."

Od najstnikov pa je po Pirčevih besedah naivno pričakovati, da bodo zahtevne deklaracije brali, še manj razumeli.

"Tekom letošnjega poletja smo na urgencah za odrasle in otroke obravnavali okoli deset primerov zastrupitev s THC in polsintetičnimi kanabinoidi," nam je v nedeljo povedal vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKCLJ Miran Brvar. 

 "Ob takih primerih je za potrošnike ključnega pomena, da te zadeve čim prej pridejo v javnost, da se potrošnike obvesti," še opozarja Pirc. 

Zakaj niso, smo vprašali Inštitut za javno zdravje in zdravstveno ministrstvo, kjer sogovornika pred kamero danes za nas niso imeli. Postopek uvrščanja snovi na seznam prepovedanih substanc pa je - kot so pojasnili pred časom - zapleten in dolg.

Na Ministrstvu za zdravje so danes zapisali, "da so na pojav novih polsintetičnih kanabinoidov med mladostniki junija posvarili šolsko ministrstvo, skupaj z NIJZ pa so pripravili priporočila za šole in starše, da bi pravočasno preprečili stik otrok s temi izdelki in opozorili na resna tveganja". Predlagali pa so tudi, da se problematika uvrsti na evropsko raven - obravnavana bo predvidoma konec leta.