Psihološko blagostanje ljudi: modna muha ali neizbežna prihodnost?

Trajnost človeka se ne odraža le v dolžini življenja posameznika, temveč tudi v njegovi kvaliteti. O tem govori že osnovna definicija zdravja, kot ga opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Živeti "zdravo" pomeni, da živimo zadovoljno in izpolnjeno življenje, pri čemer se uspešno soočamo z izzivi življenja, prispevamo k družbi in uresničujemo svoj potencial. Opisanemu v psihološki znanosti pravimo "blagostanje" (angl. wellbeing). Zdravje je torej stanje telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja. Tega se v vsakodnevnem življenju, pa tudi v delovnih okoljih, kjer preživljamo največ časa, premalo zavedamo. Zlasti ob ugotovitvah, da ljudje danes čutimo več jeze, žalosti, bolečine, skrbi in stresa kot kadarkoli doslej. 

Okolje visokih pričakovanj in stalne rasti

Eden od ključnih dejavnikov tveganja za porušeno psihološko blagostanje je hiter način življenja, ki je odraz socialne in ekonomske ureditve družbe ter posledično velikih pričakovanj do posameznika. Delovna okolja niso izjema, še več, so ravno eden od ključnih sprožilcev stresa v okolju. 

Po podatkih EU raziskave o delovnih pogojih namreč vsak tretji Evropejec delo opravlja v okoliščinah tesnih časovnih rokov in v stanju visoke hitrosti. Anketiranci poročajo tudi o tem, da stres na delovnem mestu slabo vpliva na njihovo zdravje in splošno dobro počutje. Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da se je količina podatkov in informacij, ki jih povprečni zaposleni danes pri delu sprocesira, enormno povečala v primerjavi z načinom dela še nekaj deset let nazaj. Zato ni čudno, da vsako leto za posledicami ene ali več duševnih motenj, kot so anksioznost, nespečnost, depresija ter odvisnost od alkohola in drugih substanc, trpi vse več ljudi. Statistike pa se bodo brez korenitih sistemskih sprememb samo še poslabšale. Slednje je povezano tudi s tem, da želimo v gospodarstvu in na državni ravni dosegati vedno več, vedno boljše finančne kazalnike, vedno višji bruto domači proizvod. A kaj želimo s tem zares doseči? So takšna okolja sploh dolgoročno vzdržna za zdravje in psihološko blagostanje ljudi?

Delo je pomembno, a na kakšen način?

Po eni strani nam torej delo povzroča stres in posledično predstavlja tveganja za duševno zdravje, po drugi strani pa vemo, da ravno delo dobro vpliva na psihološko blagostanje, saj prispeva k občutku osebne izpolnitve ter finančni in družbeni blaginji. Delati je torej treba, a koliko in na kakšen način?

Večina aktivne populacije preživi na delovnem mestu vsaj tretjino svojega življenja, zato predstavlja prav delovno okolje eno izmed najpomembnejših življenjskih okolij. Iz tega razloga je še toliko večjega pomena, kaj ljudje v delovnem okolju doživljamo: ali so to čustva ponosa, zadovoljstva, odgovornosti, povezanosti, navdušenosti, radovednosti, zaupanja, novih spoznanj ali pa so to čustva negotovosti, strahu pred neuspehom, krivde, nemoči, zaskrbljenosti, negotovosti, jeze, razočaranja in nesprejetosti? 

Slednje sicer ni odvisno zgolj od delodajalca ali vodje, temveč tudi in predvsem od slehernega posameznika (kako doživlja sebe, druge in svet okoli sebe) in širšega okolja (katere vrednote in načine delovanja postavlja v ospredje). Zdrav odnos do samega sebe pa ne pade z neba in se ne oblikuje sam od sebe. V okoljih visokih pričakovanj in stalne rasti žal zmanjka časa za ukvarjanje ljudi samih s sabo, iskanje notranjega miru in lastnega smisla. Kot pravi znan pregovor, se zgodi to, da "življenje gre mimo, ko delamo druge plane". 

Ko tehnologija prehiteva človeka

Takšna okolja vodijo do vse manjšega ravnovesja med različnimi življenjskimi področji, pomembnimi za psihološko zdravega človeka. Gre za porušeno ravnovesje med delom, odnosi, telesno aktivnostjo in stikom z naravo. Industrijska revolucija, digitalizacija in številne inovacije nam sicer podaljšujejo in olajšujejo življenje, v smislu, koliko mora posameznik zares narediti, da preživi. Hkrati pa se vse bolj zdi, da tehnološki razvoj prehiteva psihološki razvoj človeka. Od ljudi se, z vidika dela glede na ostala življenjska področja, zahteva preveč časa in energije. Morda pa je čas, da se razvoj "orodij" za daljše in lažje življenje nekoliko upočasni, z namenom, da jih psihološki razvoj ljudi dohiti. Kot že rečeno, kaj nam pomaga živeti dolgo, če ne živimo zadovoljno in izpolnjeno? 

Višji standard, a slabše duševno zdravje? Ne, hvala!

Za dolgoročno vzdržno okolje, kjer ljudje živijo psihološko blagostanje, je potrebna sprememba paradigme upravljanja države in gospodarskih družb, drugačen pogled na uspeh in sprememba fokusa. Kaj je cilj gospodarske družbe na koncu poslovnega leta: je to dobiček iz poslovanja ali rast in razvoj ljudi? Potrebno je oboje, tako finančna vzdržnost poslovanja kot tudi duševno zdravje ljudi, ki k temu prispevajo. Da bi to dosegli, ni dovolj, da govorimo le o "wellbeingu na delovnem mestu", temveč da govorimo o "wellbeingu človeka" na splošno. Gospodarstvo in država imata ob tem ne samo dolžnost, temveč tudi odgovornost, da krepita duševno zdravje ljudi, še posebej v teh zahtevnih in negotovih časih, prežetih z globalno psihozo strahu. 

Dobro duševno zdravje je temelj zdravja ter posledično socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Duševne motnje so veliko breme za posameznike, podjetja, družine, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Odgovornost države in gospodarstva je, da psihološko blagostanje ljudi postavi v ospredje. A ne samo v besedah, tudi v dejanjih.