"Iz nič – vsaj meni se je tako zdelo – je nekega popoldneva moj sin padel na tla. Mislila sem, da ga je zadela možganska kap. Dobrih štirinajst dni kasneje je spet padel. Tokrat so se pojavili krči v rokah in nogah. Ko sem začela natančneje opazovati njegov urnik, sem ugotovila: kadar je imel v šoli določena dva predmeta, je ponoči tožil zaradi bolečin v trebuhu in prosil za zdravnika," opisuje ena od zgodb, zbranih na spletni strani Ko telo govori.
Strah in stres v šoli, neurejene družinske razmere ali neprepoznane nevrorazvojne motnje, kot so avtizem, Aspergerjev sindrom in ADHD, lahko otroke pahnejo v hude stiske. Pri nekaterih se te izrazijo predvsem skozi telesne simptome, pojasnjuje otroški nevrolog Luka Kopač.
"Lahko več mesecev hodijo od zdravnika do zdravnika. Od izbranega zdravnika so napoteni k okulistu in naprej, denimo zaradi glavobolov. Zaradi tega postopoma nehajo hoditi v šolo, začnejo izostajati, poruši se jim tudi ritem budnosti in spanja," opozarja.
"Vsako vprašanje pred razredom, vsak odmor, vsak pogled je v njej sprožal tesnobo, ki je ni znala ubesediti. Telo je našlo svoj izhod – glavobol, ki jo je vsakič umaknil na varno, domov," opisuje druga zgodba.
Najpogostejši psihosomatski motnji sta somatoformna in funkcijska nevrološka motnja. Pojavljata se že pri osnovnošolcih, večinoma v obdobju najstništva.
"Večina otrok v tej motnji trpi. Veliko simptomov oziroma znakov je nezavednih, a kljub temu vztrajajo. Lahko se celo zgodi, da se en simptom prelije v drugega," razlaga Kopač.
Zato je ključno, da se pri iskanju diagnoz pomisli tudi na to. Prav v ta namen je zaživela spletna stran Ko telo govori. Poleg opisa značilnosti motenj in postopkov zdravljenja so objavljene tudi zgodbe družin, ki so se s tem spopadle, ter zloženke za starše in otroke. Po izkušnjah klinične psihologinje Vesne Žličar je staršem najpomembneje, da diagnozo razumejo, saj jo tako tudi lažje sprejmejo.
"Otrokom in mladostnikom pa je pomembno pomagati razumeti, kako preusmeriti misli, kako se zamotiti ter kako stres ali notranje vzburjenje ohraniti na ravni, ki jo še lahko nadzirajo," pravi.
Kakovost življenja družine je po otrokovem zdravljenju bistveno boljša, kar z veseljem povedo:"Zelo smo veseli, da lahko zdaj naš otrok gre v šolo v naravi, ali pa na končni izlet, ali pa da bo hči plesala na valeti," dodaja Žličarjeva.
Na spletni strani pa najdejo napotke tudi pediatri in šole, slednje denimo pogosto ne vedo, kako ravnati.
"Recimo, otrok šepa, pa ne vedo, kaj zdaj narediti. Ali mu morajo omogočiti voziček, ali morajo imeti dvigalo in tako naprej. Mi svetujemo, da je teh prilagoditev manj," pojasnjuje Kopač.
Namen je, zaključuje, da se otrok čim prej normalno vrne v svoje okolje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.