V ponedeljek so strokovnjakinje s področja klinične psihologije in psihiatrije ponovno pozvale k ustavitvi obravnave predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga poslanci Državnega zbora ravno obravnavajo na redni seji. Na njihove trditve in očitke so se zdaj odzvali psihoterapevti, ki poudarjajo, da zakon ne ureja svetovalne dejavnosti, ampak psihoterapevtsko in prvič prinaša varnost ljudem.
Trditev, da zakon o psihoterapevtski dejavnosti "ne ločuje med svetovanjem in psihoterapijo" morda res drži, pravijo psihoterapevti, a dodajajo, da "pričakovanje takšne ločnice ni logično niti smiselno". Poudarili so, da cilj zakona ni ureditev svetovanja, saj je slednje že urejeno. "Zakon o psihoterapevtski dejavnosti določa le področje psihoterapije. Predlog dr. Mrevlje Lozarjeve o ločevanju med 'kliničnimi (zdravstvenimi)' in 'navadnimi' psihoterapevti je že bil obravnavan v javni razpravi – in odločno zavrnjen, tudi s strani strok iz zdravstva. Nerazumljivo je, da takšni ideji tokrat dajejo podporo, saj bi takšna ločitev bila evropski unikum," so opozorili.
Namesto ločevanja, opozarjajo, da psihoterapija strokovno že dolgo ni medicinski postopek in ni socialno svetovanje, pač pa "znanstveno utemeljen, poglobljen proces v varnem odnosu, kjer človek zdravi svojo travmo, stisko in duševno bolečino".
Zakon prvič prinaša brezplačno, strokovno in dostopno obravnavo pri poklicnih psihoterapevtih
Več organizacij s področja psihoterapije je opozorilo, da je bilo to področje 20 let neurejeno. "Zakon prvič v zgodovini Slovenije prinaša poklic psihoterapevta – in s tem za ljudi možnost brezplačne, dolgotrajne, poglobljene in varne obravnave tudi v okviru javnega sistema. Do sedaj se je namreč psihoterapija izvajala v malem deležu v zdravstvu kot metoda dela, kot zdravljenje in to večinoma v obliki hitrih površinskih ukrepov. Psihoterapija tako po novem ne bo več luksuz bogatih, ampak dostopnejša vsem, tudi socialno šibkejšim. S tem bodo uporabniki prvič lahko dostopali do dolgotrajnih oblik pomoči, ki so bile do zdaj rezervirane le za tiste z denarjem," so poudarili.
Poleg tega bo, kot pravijo, zakon postopno razbremenil tudi druge stroke: (pedo)psihiatre in (klinične) psihologe, saj bodo otroci in odrasli pomoč lahko dobili hitreje – morda še preden bi se težave razvile v motnje. Psihoterapevti poudarjajo, da dela ne bo zmanjkalo nikomur – saj da je stanje duševnega zdravja v Sloveniji žal alarmantno.
"Dovolj je prerekanj, ljudje potrebujejo takojšnjo, dostopno in varno pomoč," pravijo psihoterapevti. Namesto izključevanja potrebujemo sodelovanje vseh strok, opozarjajo psihoterapevti. "Zavajajoče insinuacije dr. Urše Mrevlje Lozar, da naj bi Teološka fakulteta izobraževala le 'svetovalce', je preprosto napačna. Fakulteta že več desetletij izobražuje družinske (psiho)terapevte, ki izvajajo družinsko psihoterapijo – enega najbolj raziskanih in uveljavljenih pristopov na svetu, prisotnega v Norveški, Švici, ZDA, Nemčiji, Avstriji in še mnogokje," so zapisali.
Namesto branjenja monopola psihoterapevti predlagajo sodelovanje v korist ljudi
Povezani psihoterapevti, ki jih zastopa Katja K. Steinbuch, zavračajo očitke predsednice Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sane Čoderl Dobnik, da je vstop psihoterapije v zdravstvo "neustrezen, sporen, nevaren in škodljiv". Takšne navedbe, brez dejanskih rešitev za ljudi, vidijo kot "branjenje svoje pozicije in pozicije drugih strok, ki psihoterapije ne obravnavajo resno in s tem prezrejo nešteto ljudi, ki je svoje stiske, težave in motnje uspešno rešilo prav preko psihoterapevtov izven zdravstva".
Kot so izpostavili, psihoterapevti že desetletja delajo z najranljivejšimi skupinami, zato to zanje ne bo nič novega. "Edina novost prihaja za uporabnike – oni so tisti, ki bodo do psihoterapevtskih storitev lahko dostopali brezplačno. To pomeni, da bodo prvič v Sloveniji poklicni psihoterapevti lahko ponujali pomoč tudi tistim najranljivejšim, ki so socialno ogroženi in do dolgotrajnih psihoterapij do zdaj povečini niso imeli dostopa," pravijo.
Dodajajo, da ne drži podatek, da država ni poskrbela za sistemsko financiranje specializacij zdravstvenih delavcev. "Nasprotno, aktualna Vlada RS (pa tudi prejšnja) je imela posluh za prenizko število razpisanih specializacij in omenjenim strokovnjakom le te tudi omogočila. Izvajalci strokovnih storitev duševnega zdravja, ki so do zdaj delovali izven zdravstva, niso nikoli zaznali podpore Zbornice kliničnih psihologov, kot trdi Čoderl Dobnikova, nasprotno, v svojih javnih nastopih je do psihoterapevtske stroke zavzela izključujoč in vzvišen odnos – kar dokazujejo tudi vse medijske objave, ki so pisane proti sprejemu zakona o psihoterapevtski dejavnosti," so poudarili povezani psihoterapevti.
Prav tako opozarjajo, da se v javnosti ustvarja vtis, da vsa zdravstvena stroka zavrača predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Te očitke odločno zavračajo. "Še januarja letos smo lahko brali podporne besede pediatrične stroke, večkrat pa različni profili zdravstvenih strok spodbujajo k sodelovanju, nekateri zdravniki celo javno kritizirajo svoje kolege. Resnica je le, da se večina niti ne upa izpostaviti, kakor povedo tudi sami," pravijo.
Pomoč tudi za najranljivejše, ki so socialno ogroženi
Predsednica komisije za etiko pri Zbornici kliničnih psihologov Slovenije Polona Matjan Štuhec je v ponedeljek dejala, da bi se pretočnost sistema povečala, če bi ustrezno razdelili ljudi, ki imajo duševne težave in stiske v en resor, predlagajo socialno varstvo, v zdravstvu pa bi ostali pacienti, ki potrebujejo zdravljenje. Psihoterapevti se z njeno trditvijo ne strinjajo. "Takšna ločnica bi še bolj stigmatizirala ljudi, ki se srečujejo z duševnimi težavami in jih pustila v nemilosti le medicinskega in farmacevtskega sistema. Dostopnost in fluidnost psihoterapije lahko poveča le sprejem zakona, ki bo prvič definiral poklicne psihoterapevte in okrepil trenutne centre krepitve duševnega zdravja. Pacientom pripada dostop do psihoterapije, ki je varna, strokovna in regulirana," so prepričani.
Psihoterapevti zavračajo tudi špekulacije, da "pri pripravi zakona ni sodelovala stroka, ampak da so ga interesne skupine in nekateri posamezniki pisale zase". Opozorili so, da so "v svojih prizadevanjih za dober zakon vsakič napisali popolnoma drugačne različice od zakona, ki je trenutno v obravnavi. Ostale verzije so dokaz, da psihoterapevti psihoterapijo vidijo kot samostojen poklic (in ne le kot zdravstven subjekt), ki lahko dela v vseh resorjih".
Se pa psihoterapevti z Zdravniško zbornico Slovenije strinjajo v delu, da ljudje potrebujejo varno, strokovno in z dokazi podprto pomoč. Četudi menijo, da zakon ni idealen, podpirajo vse napore, da bi ljudje končno dobili možnost strokovne psihoterapevtske pomoči pri poklicnih psihoterapevtih.
Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da je področje psihoterapije v Sloveniji trenutno neregulirano, kar povzroča veliko nejasnosti in tveganj za ljudi, ki iščejo strokovno pomoč. Predlog zakona zato prinaša jasno ureditev sistema, njegov glavni cilj pa je zagotoviti, da bo psihoterapevtska obravnava za vsakega uporabnika varna, kakovostna in dostopna. Dodali so, da je ministrstvo zakon pripravljalo v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij duševnega zdravja, po obsežnem usklajevanju pa so pripravili predlog, ki ga je potrdila vlada in ki celovito ureja psihoterapijo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Predlog so nato poslali v DZ, ali bo sprejet ali pri tem še dopolnjen, pa bodo odločili poslanke in poslanci, so še sporočili z ministrstva.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.