Slovenska krovna zveza za psihoterapijo je organizirala novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o aktualnih vprašanjih s področja psihoterapije. Kot je poudarila predsednica SKZP Ksenja Kos psihoterapevti delujejo že 30 let in SKZP v zadnjih 20 letih opozarja na pravno ureditev tega poklica. "Zato pozdravljamo sprejetje zakona o psihoterapiji, da na to področje vnese določen red," je ob tem dejala in poudarila, da je psihoterapija že zdavnaj prestopila zidove zdravstva in se razvijala kot humanistična družboslovna znanost. Spomnila je tudi na posvet v Državnem svetu in ugotovila, da zakon v precejšnji meri sledi sprejetim sklepom.
"Odgovornost za duševno zdravje je na naši celotni družbi, v naši skupnosti, zato je to tudi odgovornost vseh ministrstev in ne le ministrstva za zdravje, ki je prevzelo nalogo sprejema zakona o psihoterapiji. Odgovornost je tudi na vseh strokovnih delavcih na področju duševnega zdravja, da se v katerih koli okoliščinah vedemo dostojanstveno in etično. To je za ljudi v stiski še posebej pomembno. Opredelitev psihoterapevtov za nekompetentne in nosilce kvaziznanosti ni zgolj poniževanje, ampak etično sporno javno delovanje, ki tudi vpliva na ljudi v duševni stiski," poudarja predsednica SKZP Ksenja Kos.
"Nikamor se ne vsiljujemo. Obstajamo. Odzovemo se, kjer se pokaže potreba. V današnji družbi je žal veliko potreb po psihoterapevtskem procesu. Želimo si, da se družba razvije v smer smiselnosti, povezanosti, psihične odpornosti in globljih človeških vrednot, ki jih ne vodi zgolj nevidni trg. In da se potrebe po psihoterapiji zmanjšajo. Tako bo dosežen naš cilj zdravja," je še izpostavila predsednica SKZP.
Po njenih besedah je zakon o psihoterapevtski dejavnosti dregnil v obstoječ sistem dela v zdravstvu. "Že danes vemo, da tam deluje tudi ne-zdravstveni kader, ki tvori pomembne dele nujnega timskega dela. Zdaj bo del takšnih timov lahko tudi psihoterapevt. Želim si, da bomo prerasli nasprotovanja in dali priložnost sodelovanju, kjer vsak član tima nosi svojo odgovornost. S tem pa omogočili ljudem, da pravočasno pridejo do brezplačne pomoči," je še poudarila Kosova.
Dr. Nuša Kovačević Tojnko, podpredsednica SKZP, je predstavila, zakaj zakon o psihoterapevtski dejavnosti predstavlja ključen korak za duševno zdravje Slovencev, zakaj psihoterapija zasluži status samostojnega poklica, kako bo regulacija izboljšala varnost in dostopnost storitev in kako slovenski psihoterapevti dosegajo oz. celo presegajo evropske standarde.
"Prizadevamo si za zakon o psihoterapiji, ker bo omogočil: boljše duševno zdravje ljudi, manjše stroške (zmanjšanje hospitalizacij, absentizma na delovnem mestu itd.), večjo pravičnost, ker bo dostop do terapije za vse, tudi ranljive skupine, ter varnost, ker bo zamejilo psevdoznanstvene prakse," je še poudarila podpredsednica SKZP.
Dr. Tamara Trobentar, predsednica Strokovnega sveta SKZP, pa je poudarila, da je prizadevanje za zakonsko ureditev psihoterapije kot samostojnega poklica primarno etično vprašanje. Obenem je izpostavila, da ker trenutno ni nadzora na tem področju, so lahko izvajalci psihoterapije tudi strokovno vprašljivi posamezniki. "Z zakonsko ureditvijo lahko dejansko šele poskrbimo, da so v tem primeru izvajalci psihoterapevtske obravnave strokovno usposobljeni in varni, ker bodo vsi morali izpolnjevati enake pogoje in zahteve za pridobitev licence in bili izpostavljeni nadzoru zaradi potencialnih kršitev ter zasledovati enake kriterije za nadaljnji profesionalni razvoj in zahteve za podaljševanje licenc, ipd.", poudarja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.