Vzrok pogina ni znan, veterinarski inštitut ni potrdil prisotnosti virusa ptičje gripe

Organi in vsebina prebavnega trakta ter brisi so bili zato poslani v nadaljnje virološke in bakteriološke preiskave. Na odvzetih vzorcih bodo opravili tudi kemijske in histološke preiskave.

Nacionalni veterinarski inštitut je še sporočil, da so molekularne preiskave odvzetih vzorcev na aviarno influenco (ptičjo gripo) končane in da so bili vsi vzorci negativni, kar pomeni, da prisotnosti virusa ptičje gripe niso potrdili.

Končni rezultati ostalih preiskav bodo znani v roku sedem do štirinajst dni.

Konec tedna so na območju Ptujskega jezera našli približno 150 mrtvih rečnih galebov in opazili tudi nenavadno obnašanje nekaterih ptic. Dominik Bombek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pa opozarja, da so poginuli ptiči lahko razpršeni tudi po širšem območju.

Ob zadnjem štetju so ornitologi na novem otoku Ptujskega jezera našteli veliko več kot sto ptičev, zdaj pa otok sameva. "Strašljivo je to, da je kolonija, ki je bila na novem otoku, izginila," je povedal Bombek.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nam je potrdila, da so kadavri poginulih živali v postopku laboratorijskih preiskav veterinarsko higienske službe, na podlagi katerih bodo ugotovili vzrok za pogin. "Ko bo več znanega, bomo javnost o tem obvestili," so še sporočili z UVHVVR.

Strokovnjaki tako množično zastrupitev povezujejo z domnevnimi strupi na katerem od prehranjevališč galebov. Že včeraj je namreč ornitolog iz DOPPS Matej Gamser povedal, da je strup po njegovih opažanjih na ptice deloval hitro. V času gnezdenja se galebi namreč pogosto hranijo na njivah, kjer iščejo žuželke in vretenčarje in bi se z zaužitjem lahko zastrupili, je še pojasnil Gamser. "Strup, ki so ga zaužile ptice, mora biti zelo učinkovit, saj so nekatere kar med letom strmoglavljale v jezero," je opisal dogajanje na terenu, kjer še danes iščejo nove primerke poginulih ptic, a jih po naših podatkih niso našli.

Oba strokovnjaka sta opozorila, da je snov morala biti zelo nevarna. In če je tako toksična snov prisotna v naravi, se lahko spira v vodotoke ali prehaja v prehrambeno verigo in je tako nevarna tudi človeku, zato bi lahko imela okoljska katastrofa še večje razsežnosti.