Kot so sporočili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) jih je o pozitivnih rezultatih preiskav na visoko patogeno aviarno influenco tipa A, podtipa H5N1, obvestil Nacionalni veterinarski inštitut. Tri poginjene labode so našli pri jezeru Komarnik v občini Lenart, enega v Pragerskih ribnikih v občini Slovenska Bistrica, bolezen pa so potrdili tudi pri sivi čaplji, ki so jo našli pri jezeru Komarnik.
Nenavadno vedenje laboda na reki Krki
O 'nenavadnem' vedenju laboda na Krki pa so prebivalci v nedeljo obvestili Veterino Golob, ki sicer upravlja z zavetiščem za prostoživeče zaščitene živali.
"Labod je kazal izrazite bolezenske spremembe. Na podlagi posredovanega videoposnetka ter izrazitih nevroloških kliničnih znakov (motnje ravnotežja, nenaravno gibanje, apatija, nezmožnost normalnega odziva) smo postavili utemeljen sum na aviarno influenco (ptičjo gripo)," so zapisali na Facebooku.
S posnetkom laboda je bila seznanjena tudi UVHVVR, a drugih informacij o primeru nimajo. "Trenutno nimamo podatka, da bi bili labodu odvzeti vzorci za preiskave. Letos še ni bilo potrjenega primera bolezni v tem delu Slovenije," so odgovorili za 24ur.com.
Z velikim številom okužb tako pri prostoživečih pticah kot pri perutnini se sicer že soočajo v nekaterih državah EU. Zato za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino ostajajo v veljavi priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je sprejelo državno središče za nadzor bolezni.
V Sloveniji so letos za zdaj potrdili le posamezne primere visoko patogene aviarne influence pri divjih pticah, a to ne pomeni, da bolezen ni prisotna, opozarjajo na UVHVVR. Dokazano je, da so lahko divje ptice, predvsem vodne, okužene in prenašajo virus, ne da bi poginile ali kazale znake bolezen. Zato je zelo pomembno, da rejci dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe in s tem zmanjšajo tveganje za prenos bolezni na perutnino ali ptice v ujetništvu.
Uprava rejcem svetuje, da so pozorni na naslednje znake, značilne za ptičjo gripo: za več kot pet odstotkov zmanjšana poraba krme in vode, več kot petodstoten padec nesnosti ter več kot trikrat večji pogin od običajnega dnevnega. Znaki bolezni so tudi ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).
Ker se bolezen lahko prenaša tudi preko kontaminirane obutve in živali, ki pridejo v stik s poginjenimi pticami ali njihovimi izločki, naj se sprehajalci izogibajo vodnim površinam, na katerih se nahajajo vodne ptice, in jih ne krmijo. Če opazijo poginjene vodne ptice, ujede ali večje število poginjenih drugih vrst ptic na isti lokaciji, naj pokličejo številko 112, še svetuje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.