Obtožnica specializiranega državnega tožilstva, ki jo je predstavil tožilec Matija Hostnik, Ptujčanki Urški Šprah očita, da je z ustanoviteljem investicijskega sklada Profit Club Mitjo Petričem in še nekaterimi člani združbe pred leti ogoljufala vsaj 63 vlagateljev, ki so kljub obljubam o donosnih naložbah skupaj dobili vrnjenih le okoli 130.000 evrov od približno 2,3 milijona evrov vloženega denarja.
Po besedah tožilca je Petrič leta 2005 s sodelavci ustanovil Profit Club in začel novačiti vlagatelje, ki jim je obljubljal visoke donose. Vse skupaj je z mrežo podjetij v davčnih oazah, tudi s Profit Clubom, registriranim v Panami, začelo dobivati mednarodne razsežnosti, vlagatelje pa naj bi zavajala tudi s spletno stranjo, kjer so bili prikazani lažni donosi v realnem času.
Panamska družba naj bi se po zagotovilih združbe ukvarjala z različnimi naložbami v nepremičninske in podjetniške sklade, v resnici pa denarja vlagateljev niso investirali v dogovorjene naložbe, pač pa so ga porabili za druge namene.
Kakšna naj bi bila vloga Urške Šprah?
Urška Šprah naj bi za svoje delo - med drugim je sestavljala pogodbe za bodoče vlagatelje, se dogovorila za izdelavo spletne strani ter tudi z dopisi nagovarjala potencialne vlagatelje, kar naj bi počela tudi v angleškem jeziku, da bi delovalo bolj prepričljivo - prejela vsaj 116.000 evrov na račun banke v Abu Dabiju, ki jih je porabila za lastne potrebe.
Medtem je Petrič slovenskim organom pregona še vedno nedosegljiv, sodišče pa je zaradi pomanjkanja dokazov že pred časom pravnomočno oprostilo peterico osumljenih sodelovanja pri goljufijah po vzoru finančnih piramid.
Šprahova in Petrič sta sicer pred osmoljenimi vlagatelji v lažni investicijski sklad in policijo že leta 2012 zbežala v Združene arabske emirate, kjer so Ptujčanko poleti 2014 aretirali na podlagi tiralice in evropskega naloga za prijetje in predajo, nato pa izpustili. Po 13 letih iskanja so jo decembra priprli v Dubaju, nedavno pa predali slovenskim pravosodnim organom.
Zagovor opravila prek videokonference
Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov obtožene na uvodni narok niso uspeli pripeljati iz Iga, se je pa skupaj z zagovornikom Gorazdom Fišerjem strinjala, da zagovor opravi prek videokonference. Za nadaljevanje sojenja, ko se obeta zasliševanje oškodovancev in ostalih prič, obramba želi, da se bo lahko obtožena branila v živo. Da je to tudi v interesu sodišča, ji je zagotovil predsednik senata Boštjan Polegek.
Šprahova je sicer tudi v zagovoru, po katerem za zdaj še ni želela odgovarjati na vprašanja, vztrajala pri povedanem pred preiskovalnim sodnikom in je znova zavrnila vse očitke iz obtožnice. Povedala je, da je Petriča spoznala leta 2012 na tečaju italijanskega jezika, pozneje sta se večkrat srečala in ji je pripovedoval, da se ukvarja s finančnimi posli, tudi v Dubaju.
Ob tem je zatrdila, da je, tudi ko sta bila v razmerju, v posle ni vključeval, ji je pa o njih govoril, vendar ni nikoli omenjal, da bi počel karkoli nezakonitega ali da bi imel finančne težave. Ko je v nekem obdobju do njih vseeno prišlo, ji je zagotavljal, da gre za trenutne razmere, a da bo vse skupaj rešil. "Pri tem je bil zelo prepričljiv. Kar koli sem naredila, pa sem naredila po njegovih navodilih, ne da bi vedela, da bi počel kaj nezakonitega," je še dejala na današnjem uvodnem naroku.
Sodnik Polegek je ob tem prebral še njeno pričanje iz sodne preiskave, kjer je prav tako zatrdila, da sama nikoli ni imela nobenega stika s strankami, da jih sploh ne pozna, razen kakšne bolj bežno. Zatrdila je, da ji nekateri drugi nekdanji sodelavci Petriča skušajo naprtiti krivdo, dodala, da se sama počuti zgolj žrtev zaradi nepravičnih obtožb in medijskega linča, ter predlagala, da se postopek zoper njo ustavi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.