Pustovanje je razširjeno po vsem svetu. Beneški in ptujski karneval se po vsebini in podobi močno razlikujeta. Izvor pa imata verjetno skupen?
Izvor je samo delen. V bistvu je beneški karneval kontinuiteta iz zelo zelo davne preteklosti. Prvo pričevanje nekje sega v 11. stoletje, verjetno pa so korenine še veliko starejše, še iz rimskih časov. Pri ptujskem karnevalu pa gre za nekaj drugega. Je pravzaprav povojna sinteza že predvojnega folklorizma, ki se je potem po 2. svetovni vojni še okrepil in pa turizma. V bistvu lahko rečemo, da s ptujskim karnevalom nastaja neka nova tradicija, se pravi tradicija sodobne množične potrošniške industrijske družbe.
V Sloveniji so se pustne norčije precej profilirale. Izvirnih običajev pa ni prav veliko v Sloveniji…
Težko je reči izvirni. Moramo razlikovati dvoje: na eni strani so tiste šege in navade pustnega značaja, ki izvirajo iz bolj ali manj oddaljene preteklosti in imajo današnjo podobo, in pa tiste, ki nastajajo na novo. Teh šeg iz bolj ali manj oddaljene preteklosti je še razmeroma veliko, zdi pa se mi, da jih na Slovenskem razmeroma slabo poznamo, ker tudi sicer slabo poznamo svojo dediščino.
Se pravi, da se raje posmehujemo in šibamo napake družbe, politike, politikov…
To je gotovo ena od aktualnih dolžnosti vsakega karnevala, vsakega pustnega dogajanja, da se vedno biča vsakokratno družbeno dogajanje, ker je to pravzaprav že od davnih časov edina pravica ljudi, da so enkrat v letu lahko kritični do družbenega dogajanja.
Opazili smo, da se je tudi v to pustovanje močno vmešala trgovina oziroma želja po zaslužku in denarju…
Prav gotovo. Pred nekaj dnevi smo lahko prebrali v dnevnem časopisju, kako so novinarji spraševali po trgovinah, ali imajo kakšno masko naših politikov. Odgovor je bil negativen, kajti nihče več pri nas ne dela mask, ampak jih uvažamo. Postalo je to predmet množičnega potrošništva. Na drugi strani pa vidim, da na nekaterih pustnih plesih v mestih in tudi na podeželju ljudje še vedno vlagajo veliko energije v ustvarjanje svojih lastnih pustnih kreacij.
