V Markovcih na Ptujskem polju je potekal deveti etnografski fašenk. Med vsemi slovenskimi šemskimi območji se je polovica vseh slovenskih pustnih mask ohranila prav na Ptujskem polju. V sprevodu skozi Markovce in Zabovce je bilo mogoče videti znamenite orače, piceke, kokotiče, markovske kopjaše, vile in seveda kurente.
Svoj vrhunec z veliko pustno povorko danes dosega tudi letošnje 40. kurentovanje na Ptuju, ki se je začelo že prejšnjo soboto. Organizatorji so napovedali udeležbo več kot 2000 nastopajočih mask, ob lepem vremenu pa naj bi si karneval ogledalo blizu 40.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Na karnevalu so se predstavili številni izvirni pustni liki, kot so kopjaši, orači, pokači in drugi, osrednja pustna šema pa ostaja znameniti kurent ali korant.
Velik sprevod pustnih mask se je valil tudi po cerkniških ulicah. Pred številnimi obiskovalci se je zvrstilo veliko že znanih likov od povodnega moža, ščuke velikanke, zmaja. Ta čas so Butalci izkoristili tudi za volitve. Z odobritvijo samega guvernerja Banke Slovenije in cerkniškega rojaka Franceta Arharja bodo v Cerknici skovali svoj denar. Od 1. aprila naprej bo v veljavi nova cerkniška denarna enota butal. Določeno je, da bo s 1. aprilom en butal vreden 2000 slovenskih tolarjev.
V Cerknem so po mestnih ulicah pripravili sprevod znamenitih laufarjev. Pustno povorko v Ilirski Bistrici pa so zaznamovali liki brkinskega pustnega obredja škoromati, zastavonoša, poberin, ženin in nevesta. Kuranta so oklicali tudi v Kostanjevici na Krki, kjer je pustno povorko kot vsako leto vodil Pfrorfcenhaus. Ta je prevzel oblast in uvedel nov monetarni sistem. Pustne prireditve so pripravili tudi v Laškem, Vuhredu, Šoštanju, Slovenj Gradcu, Zrečah in drugih krajih po Sloveniji in v zamejstvu.
