'Putin ne bi prišel niti, če bi ga vabili trikrat na dan'

"Morda zato, ker se že staram, tudi skupaj s tem forumom, ki je bil že moj deveti ali deseti, ampak zdi se mi, da je bil letošnji najtežji," prizna Peter Grk, generalni sekretar Blejskega strateškega foruma, s katerim sedemo v torek popoldne, ko se počasi končuje dvodnevna konferenca, ki je na Bled pripeljala več kot 2200 akreditiranih udeležencev iz skoraj 100 držav. 

"Navkljub vsem prejšnjim forumom, ki so potekali v izrednih razmerah poplav, pandemije, je bil ta najtežji, ker se kaže, kako resnično zapleten je postal svet. Vse težje je za isto mizo dobiti predstavnike držav oziroma regij, ki so v nekakšnem konfliktu. Ogromno energije smo vložili v to, da če smo se že odločili, da odpiramo najtežje razprave, da jih odpremo na način, da bodo imele smisel. Da bodo vključujoče, da bodo pokazale različne realnosti nekega problema. S te perspektive so stvari verjetno težje, kot so bile v prejšnjih letih," pojasni vidno utrujen.

"Ko pa ljudi dobimo za isto mizo, ugotovimo, da je dialog resnično pomemben, da v tem svetu manjka pogovarjanje. Družba je vse bolj razdeljena in nimamo tega skupnega imenovalca, na katerem bi bazirali našo skupno prihodnost, in to je težava. Nismo razdeljeni zato, ker nimamo nič skupnega, ampak ker se bojimo pogovarjati," je sogovornik prepričan, da so konference, kot je BSF, pomembne zato, ker ustvarjajo prostor, kjer se ljudje lahko srečujejo in v nekoliko bolj neformalnem konstruktivnem vzdušju odpirajo določene teme, ki jih na državnih obiskih ali formalnih sestankih ne morejo odpirati.

"Lista ljudi, ki bi jih želeli pripeljati na Bled, je vsako leto krajša, saj smo veliko ljudi že pripeljali, ampak že vedno obstajajo številni zanimivi gostje, ki jih bomo skušali privabiti," Grk opisuje, kako vsako leto dobijo ogromno zavrnitev, ki bolijo, pa tudi ogromno potrditev, ki jih razveselijo. Letos so denimo povabili Hillary Clinton, za katero so bili prepričani, da bi bila zanimiva sogovornica, a ni imela časa. V preteklosti so dobili tudi zavrnitve tujih poslovnežev oziroma gospodarstvenikov, predvsem velikih multinacionalk in korporacij, kot je denimo Microsoft: "To so ljudje, ki pomembno vplivajo na razvoj naše družbe in bi jih bilo zanimivo slišati," poudarja sogovornik. Letošnji števec se je nazadnje ustavil pri 80 govorcih na 32 panelih.

Iz najstniških let v odraslost

Ožja organizacijska ekipa, ki se s pripravo naslednjega foruma začne ukvarjati že isti dan, ko se konča aktualni, šteje šest ljudi. Poleg treh ljudi na zunanjem ministrstvu pomaga še trojica iz Centra za evropsko prihodnost, ki je njihov partner. Bolj ko se bliža nov forum, več ljudi se priključi. Na pomoč priskočijo še študenti in ekipa na koncu šteje okoli 80 ljudi.

Prihodnje leto BSF čaka 20. obletnica, zato Grk pravi, da bo naslednji forum nekoliko drugačen. "Iz najstniških let gremo v neko odraslost, zato bodo priprave še bolj osredotočene, saj bi radi naredili dober dogodek. Predvsem pa bi radi nadaljevali to zgodbo, ki jo je Slovenija začela in jo v mednarodni skupnosti vleče že kar nekaj časa. Se pravi, da smo sicer neka majhna, a zelo odgovorna država, ki prek neke mehke moči, ki jo imamo in je BSF njen instrument, v skupnost projicira določene ideje, ki bi pripeljale do tega, da se določene stvari prej rešijo, v ta kontekst sodi itd.," je prepričan, da se Slovenijo tako postavlja na zunanjepolitični zemljevid sveta, na katerem ni bila nikoli tako prisotna, kot je zdaj. Grk meni, da bi to lahko izkoristili za to, da bi dejansko naredili določene premike pri najtežjih vprašanjih, ki se tičejo ne le regije jugovzhodne Evrope, ampak tudi globalno.

Za mizo prihajata tudi Ukrajina in Moldavija?

"Redko katerega sem izpustil, kar nekaj sem jih organiziral. Videl sem ga rasti in mislim, da je dobro rasel. Zdaj pa menim, da je čas, da Blejski strateški forum naredi tudi korak naprej," se strinja tudi dolgoletni diplomat Vojko Volk, ki v premierjevem kabinetu opravlja funkcijo državnega sekretarja, pristojnega za mednarodne zadeve.  

"Narediti moramo rahel odmik od teh regionalnih tem, ki običajno prevladujejo. Ne, da bi se odpovedali našemu interesu za Balkan, ampak da bi ga dali bolj v kontekst širitve. To pa avtomatično pomeni, da se pogovarjamo še o Ukrajini in še o Moldaviji," je v pogovoru za 24ur.com nakazal, da bi že prihodnje leto, ko bo forum na Bledu praznoval 20. obletnico, moral namesto balkanskega pridiha prevladati širitveni koncept evroatlantskih povezav.

"Da nam vidnost, prepoznavnost v letu, ko predsedujemo Varnostnemu svetu Združenih narodov, še toliko bolj. Na strateških forumih se prav zato, ker so strateški, krešejo različna mnenja in kresanje mnenj je bistvo takih forumov," poudarja. Zato ga čudi nasprotovanje nekaterih ljudi izraelski predstavnici Cipi Livni, vabilo kateri je dvignilo veliko prahu, Bled pa porisalo tudi z grafiti in tja pritegnilo tudi posamezne protestnike.

Izraelka še spomladi sedela skupaj z vsemi

"Ta ista predstavnica je še letos spomladi sodelovala na münchenski varnostni konferenci in na panelu sedela, veste, s kom? S predstavnikom Palestine, predstavniki arabskih držav in španskim zunanjim ministrom brez kakršnih koli težav," je spomnil. "Vsak izraelski politik, ki zagovarja rešitev dveh držav, podpira palestinske oblasti, nasprotuje aktualni politiki vlade Benjamina Netanjahuja – in to gospa Livni počne – je v Sloveniji dobrodošel in bo vedno dobrodošel," je jasen. "Še posebej na takih forumih, kjer dialog brez različnih stališč nima smisla. Dogodku, na katerem ljudje mislijo enako in ni različnih stališč, se pa reče denimo partijski kongres," je ponazoril.

Je bilo torej morda ob opisu udeleženke, ki je prišla v Slovenijo, premalo razloženo, kdo Cipi Livni je in za kaj se zavzema, da je proteste povzročilo že samo dejstvo, da na Bled prihaja Izraelka? "Ne vem. Če je to razlog, potem smo samo še korak od antisemitizma," zmaje z glavo Volk. Spomnil je, da v kabinetu predsednika vlade nikoli niso pregledovali seznamov povabljenih, saj je to v rokah vodstva BSF in zunanjega ministrstva. "Ko pa smo slišali za nasprotovanje vabljeni s strani civilno-družbenih gibanj, smo se odzvali in podprli odločitev, da se gospo povabi, saj ni nobenega razloga na tem svetu, da se je ne bi," zaključi.

Putina bi lahko vabili trikrat na dan, a ne bi prišel

BSF pa ne sestavljajo samo javno objavljeni paneli in razprave, ampak tudi številni bilateralni pogovori, mreženja in druženja. "Temu rečemo drugo bistvo," se posmeji Volk. "Veste, včasih se na panelu ljudje med sabo strinjajo ali pa si zelo nasprotujejo, zvečer ob večerji ali kavi pa se mnenja lahko zaostrijo. Ampak to je samo koristno, saj na koncu nihče ne vztraja pri tem, da se ne da nič narediti. Vsi ljudje, ki so običajno dobre volje vabljeni na take dogodke, si želijo prispevati k iskanju neke rešitve. Dialog je šele prvi korak k iskanju rešitve, če zanikamo dialog, če se gremo izključevanje že na tej ravni in se odločimo, da se z nekom ne bomo pogovarjali, kako bomo našli rešitev," se sprašuje.

"Fino bi bilo, če bi Vladimir Putin prišel sem, ampak žal ga to ne zanima," pravi Volk. Bi bil torej tudi ruski predsednik vabljen na Bled? "Lahko ga vabimo trikrat na dan, a verjemite, da ne bo prišel," odgovarja sogovornik.

Putinov 'absoluten in nepovraten' pospešek Balkanu

Pravi, da je bilo pred dvema desetletjema lažje kot danes. "Spomnim se, ko je po odhodu Slobodana Miloševića v Srbiji prišlo do demokratičnih sprememb in je tudi Slovenija leta 2000 s Srbijo vzpostavila diplomatske odnose, saj jih prej nismo imeli. Nato je bilo treba navezati tudi stike med Hrvaško in Srbijo. Verjemite mi, da je bilo v teh poznih poletnih nočeh tudi tukaj v Vili Bled, kjer sva zdaj, sklenjenih veliko dogovorov, ki so pozneje obveljali," z roko pokaže po protokolarnem salonu. "Dogovorov, ki jih je Slovenija prispevala z vsemi vladami, ki so bile. Od pokojnega predsednika in zame prijatelja Janeza Drnovška, tudi Janez Janša je prispeval veliko k sožitju in pomiritvi na Balkanu. Zato mi je danes hudo, ker se mi zdi, da je zdaj skoraj težje. Po 20 letih se mi zdi, da kakšnega napredka na Balkanu nismo dosegli, da so si morda Srbi in Hrvati še bolj vsak sebi, kot so si včasih bili," ga užalosti.

"Včasih smo dejali, da Balkan pogosto dela v korist lastne škode. Na panelu je bilo videti, da so mnenja o širitvi še vedno prepogosto ta, da je Evropska unija kriva, da ne naredi več, da bi do širitve prišlo. V veliki meri je bilo to doslej res, zato slovenska vlada zdaj predlaga, da reformiramo širitveni proces, kjer tak izgovor ne bo več možen. Govorim o tem, da bi širitven proces, ki je bil do zdaj linearen – začneš se pogajati, potem se ne zgodi nič in na koncu samo vstopiš – naredili v dveh stopnjah. V prvi stopnji po nekaj letih pogajanj prideš do prve stopnje ugodnosti, povezane z vstopom na enotni trg, kar pomeni, da moraš dokazati neke sposobnosti in če si jih sposoben dokazati, prideš na prvo stopnjo pristopanja k EU. Tam ne more biti več izgovora, da nam ni do tega. Naslednja stopnja sta denimo evro ali schengensko območje, nazadnje pa polnopravno članstvo, ki ti na koncu prinese samo še pravico glasovanja, sicer pa za mizo že sediš v drugi stopnji. Takrat se bo ta večni izgovor Balkana, da ne mislimo resno, izgubil, saj bo širitveni postopek na podlagi zaslug in dosežkov države, ki se pogaja," pravi Volk in dodaja, da so sami za to reformo zelo zagreti, enako velja za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, spremembam postopkov pristopanja pa je po njegovem mnenju očitno naklonjena tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Izgovor, da te Evropa ne mara, je v določenem trenutku res veljal. Pred desetletjem širitve praktično ni bilo ne na mizi ne v resnici, tega ni nihče želel. Zdaj pa je situacija drugačna, kot je tukaj plastično ponazoril tudi albanski premier Edi Rama. Absoluten in nepovraten pospešek širitvi EU je dal gospod Putin. S svojo brutalno agresijo na Rusijo nam je dal vedeti, da če nekaj ne bo Evropa, bo to – preprosto povedano – Rusija. Zato smo dolžni to narediti, to je v našem interesu, ni več samo v interesu balkanskih držav. Zdaj je v interesu Evrope, da pokaže, da Balkan ni naše dvorišče, ampak del te Evrope. V vsaki nesreči je nekaj pozitivnega in v tej nesreči te ruske agresije je pozitivno to, da se je Evropa zbudila," je zaključil.