Kot je dejal Rühe, EU ni alternativa Nato, ampak se integraciji dopolnjujeta. Dodal je tudi, da je vpliv majhne države znotraj povezave večji kot pa zunaj. To je izkušnja tako iz EU kot zveze Nato, je poudaril Rühe in dodal, da bo Slovenija s članstvom v obeh integracijah le še pridobila na veljavi in ugledu.
Slovenska referenduma o vstopu Slovenije v EU in Nato nista pomembna samo za Slovenijo, pač pa za celoten evroatlantski prostor, je pojasnil Rühe. Pohvalil je tudi dosežke Slovenije, ki se kot edina od nekdanjih jugoslovanskih republik vključuje v obe integraciji. Opozoril je še, da bi Slovenija s članstvom v zvezi Nato prihranila precej denarja, saj je samostojno zagotavljanje lastne varnosti "drago, predrago" za eno samo državo. Članstvo v Nato je tako po mnenju Rüheja nekakšen varčevalni program Slovenije.
Kot je dejal Kacin, sta s sogovornikom ugotovila, da državi nimata skupnih problemov, "imata pa izzive, ki ležijo stran od naših meja". Gre za jugovzhod Evrope, iraško krizo in reševanje te krize v okviru Združenih narodov, je dejal Kacin in opozoril na pomembno vlogo Nemčije, ki kot nestalna članica sedi v Varnostnem svetu ZN.
Rüheja je pred srečanjem s Kacinom sprejel tudi bivši slovenski predsednik Milan Kučan, s katerim sta izmenjala poglede na možen razplet iraške krize in na vpliv, ki ga ima kriza na mednarodnopolitične razmere, posebej Evropo.
