Razglasitev izključnega gospodarskega pasu (EEZ) bi Hrvaški po Račanovih besedah prinesla težave, saj bi šlo za določen presedan v Sredozemlju. Ta bi lahko nato spodbudil tudi nekatere druge države, na primer Ciper ali Grčijo, da bi razglasile EEZ, kar pa bi lahko privedlo do več kriznih točk v Sredozemlju, je opozoril hrvaški premier.
"Vlada je, da bi skušala zmanjšati škodo, ki bi jo povzročila razglasitev EEZ, predlagala sedanjo odločitev o ribolovni coni, ki pa je neprimerno bolj benigna. Čas bo nedvomno pokazal, da Hrvaška zaradi te odločitev ne bo trpela nikakršne resne škode v mednarodnih odnosih," je še ocenil Račan.
Da tudi ekološko-ribolovna cona ni tako nenevarna pa sta ugotovila slovenski minister za okolje Janez Kopač in njegov italijanski kolega, ki sta se strinjala, da je v zaprtem ekosistemu, med katere Jadransko morje nedvomno spada, razglašanje con, nesprejemljivo, predvsem z vidika varovanja okolja ter trajnostno naravnane rabe naravnih virov. Ministra rešitev vidita le v skupni skrbi za Jadran in ne z enostranskimi odločitvami.
Bo EU izrazila obžalovanje glede hrvaške odločitve?
V ponedeljek se bodo v Luksemburgu srečali zunanji ministri EU in bodočih članic. Na srečanju bodo razpravljali tudi o Hrvaški. Po pričakovanjih naj bi izrazili obžalovanje zaradi odločitve hrvaškega sabora o razglasitvi ekološko-ribolovne cone. Posebne deklaracije naj ministri ne bi sprejeli in se bodo najverjetneje pridružili stališču Evropske komisije.
Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je v pogovoru za Televizijo Slovenija povedal, da ima Slovenija podporo Bruslja glede spora s Hrvaško. "Slovenija je podporo Bruslja dobila, jo dobiva in jo bo dobivala še naprej," poudarja Rupel.
Kakšen je dogovor Italije in Hrvaške?
Sicer še vedno ni znano, ali je Italija s Hrvaško dosegla zaprtje primera o Jadranu. Hrvaški veleposlanik v Italiji Kraljević naj bi v četrtek na pogovorih z italijanskim podsekretarjem za kmetijstvo Scarpo dosegel, da se Italija umakne od nadaljnje razprave o ekološko ribolovnem območju. Italijanski mediji so o tem poročali drugače, med drugim naj bi se sogovornika dogovorila, da je treba z večstranskim sodelovanjem ustvariti pogoje za to, da bodo z Jadranom upravljale in izkoriščale vse države, ki ležijo ob njem.
Prodi: Hrvaška izredno napredovala
"Hrvaška je dosegla izreden napredek od začetka leta 2000 in moja osebna ocena doseženega napredka je absolutno pozitivna," je v pogovoru za splitski dnevnik Slobodna Dalmacija, dan potem, ko mu je hrvaški premier Ivica Račan predal odgovore na vprašalnik Evropske komisije, na osnovi katerega bo slednja ocenila hrvaško pripravljenost za članstvo v EU, dejal predsednik komisije Romano Prodi. Z analizo hrvaških odgovorov bomo začeli takoj in na tej osnovi bo Evropska komisija v začetku pomladi prihodnjega leta izdala mnenje. To bo približno v času, ko bo Hrvaška pripravljena za začetek pristopnih pogajanj, je dejal Prodi. Dodal je, da je Hrvaška že prehodila večji del poti, Evropska komisija pa ji je pripravljena pomagati, da bo uspešno dokončala preostali del obveznosti in prešla ovire na poti do končnega cilja - vključitve v EU.
Na vprašanje o pismu, ki ga je v luči razprave v hrvaškem saboru o razglasitvi izključnega gospodarskega pasu naslovil na hrvaškega predsednika vlade Ivico Račana, je Prodi dejal, da je s pismom želel poudariti in opozoriti, da "naj hrvaška vlada ne sprejema enostranskih odločitev, ki so v nasprotju z evropskim duhom regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov, kar je temelj procesa stabilizacije in pridruževanja držav Jugovzhodne Evrope Uniji. Želel sem pomagati prepričanjem, da ne obstaja problem, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti z dialogom in pogovorom," je še dejal Prodi.
Doris Pack tudi o slovensko-hrvaških odnosih
Članica Evropskega parlamenta in predsednica komisije parlamenta za Jugovzhodno Evropo Doris Pack se je v petek zvečer na predavanju z naslovom Hrvaška na poti v Evropsko unijo v nemškem Stuttgartu dotaknila tudi odnosov Hrvaške s Slovenijo, potem ko se je Zagreb nedavno odločil za razglasitev ekološko-ribolovne cone v Jadranskem morju. Packova, ki se sklicuje na sporočilo hrvaškega generalnega konzulata v Stuttgartu, poudarila pomembnost dialoga in pogovorov glede tega vprašanja, po njenem mnenju pa bi morala Hrvaška s Slovenijo rešiti tudi preostale probleme, kot so vojašnica na Sveti Geri, izhod na odprto morje in varčevalci nekdanje Ljubljanske banke. Glede izhoda na odprto morje bi bila po mnenju Packove najboljša rešitev mednarodna arbitraža, kar bi Slovenija morala sprejeti.