"Hrvaški in Sloveniji ne ostane drugega, kot da imata prijateljske odnose, še vedno pa sem mnenja, da državi nimata velikih težav, ampak se takšne samo zdijo, še posebej ko se imajo majhni politiki za velike in ko na Hrvaškem vlada predvolilna mrzlica," je povedal Račan.
Račan je še dejal, da bo Zagreb skušal rešiti odprta vprašanja s Slovenijo, kar je počel že doslej glede vprašanja meje in Ljubljanske banke, če pa to ne bo mogoče, Zagreb ne nasprotuje mednarodni arbitraži, na katero vnaprej pristaja, in kar je poštena ponudba. Po njegovi oceni pa bo veliko teh vprašanj "padlo v vodo", ko bosta Hrvaška in Slovenija polnopravni članici EU.
Pankretić ne verjame v obsodbo Hrvaške na beneški konferenci
"Ne verjamem, da bo na konferenci o ribištvu v Sredozemlju, ki bo konec novembra v Benetkah, sprejeta kakšna posebna obsodba na račun Hrvaške," je v torek dejal hrvaški minister za kmetijstvo in gozdarstvo Božidar Pankretić. Zahtevo vodje slovenske diplomacije Dimitrija Rupla, da je treba Zagreb na beneški konferenci obsoditi zaradi razglasitve ekološko-ribolovne cone (ERC), je Pankretić ocenil kot "poskus pritiska", ki pa po njegovih besedah ne bo imel učinka, ker je deklaracija za konferenco že pripravljena, v njej pa je navedeno, da se bo spoštovalo obstoječe stanje.
Nekatere države so ribiške ali ekološke cone razglasile spomladi in v Benetkah bodo v enakem položaju kot Hrvaška, je po poročanju Vjesnika in Jutarnjega lista še dejal hrvaški minister za kmetijstvo in gozdarstvo.
V Zagrebu je v torek potekala tudi okrogla miza o ribiški politiki v Sredozemlju in širjenju jurisdikcije na Jadranu. Večina udeležencev se je strinjala, da je bila odločitev Zagreba o razglasitvi ERC dobra in da je Hrvaška z njo uspela zaščititi svoj nacionalni interes. Poleg o politično-pravnih vidikih ERC so govorili še o ekoloških vidikih ribiške politike v Sredozemlju. Pomočnik hrvaškega ministra za kmetijstvo Ivan Katavić je opozoril, da je odprto morje na Jadranu "prostor, kjer prihaja do nekontroliranega, ilegalnega ribolova". Posledica tega so zelo negativne spremembe ribjega življa v mednarodnih vodah Jadrana, zlasti skrb zbujajoči pa so podatki o razmerah leta 1996 v primerjavi s tistimi leta 1948. V tem času se je po ocenah hrvaških strokovnjakov spremenila struktura ribjega fonda in ulov se je zmanjšal.
