Slovenija

Padec dosežkov, slovenski učenci tik nad mednarodnim povprečjem

Ljubljna, 12. 11. 2024 11.07 | Posodobljeno pred 28 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Rezultati raziskave za Slovenijo kažejo padec dosežkov osmošolcev in osmošolk v obdobju od 2013 do 2023 na področju računalniške in informacijske pismenosti. To sicer velja tudi za večino drugih držav, ki so sodelovale v ciklu 2013 in 2023. Učenci in učenke iz Slovenije so pri računalniški in informacijski pismenosti leta 2023 v povprečju dosegli 485 točk, njihovi dosežki pa so statistično značilno primerljivi z dosežki njihovih vrstnikov iz Hrvaške. Obe državi sta na mednarodni lestvici dosežkov tik nad mednarodnim povprečjem.

To so glavne ugotovitve o računalniški in informacijski pismenosti, ki so jih posredovali z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Kot so spomnili, so leta 2013 učenci iz Slovenije dosegli 511 točk. V letu 2023 so bile pri računalniški in informacijski pismenosti od Slovenije uspešnejše evropske države: Češka, Danska, Belgija (flamski del), Portugalska, Latvija, Finska, Avstrija, Madžarska, Švedska, Norveška (9. razred), Nemčija, Slovaška, Francija, Španija, Luksemburg in Italija. 

V razredu
V razredu FOTO: Shutterstock

Pod povprečjem pri računalniškem mišljenju 

EU si je zadala cilj, po katerem bi moral biti delež osmošolcev z nizkimi dosežki pri digitalnih znanjih in veščinah do leta 2030 manjši od 15 odstotkov, pojasnjujejo na ministrstvu. Doseganje zastavljenega cilja spremlja z rezultati raziskave ICILS, pri čemer so učenci in učenke z nizkimi dosežki tisti, ki ne dosegajo druge zahtevnostne ravni pri računalniški in informacijski pismenosti.  V ICILS 2023 nobena od sodelujočih držav oz. izobraževalnih sistemov iz EU ni dosegla te ciljne vrednosti. Učencev z nizkimi dosežki je v Sloveniji 51 odstotkov. Delež učencev, ki dosegajo drugo zahtevnostno raven, se je v Sloveniji, primerjaje z letom 2013, zmanjšal za skoraj 15 odstotnih točk. Učenci iz Slovenije so pri računalniškem mišljenju ICILS 2023 v povprečju dosegli 448 točk, kar je pod mednarodnim povprečjem. 

Skoraj v vseh državah, vključno s Slovenijo, so dekleta dosegla višji dosežek pri računalniški in informacijski pismenosti od fantov (v Sloveniji dekleta 497 točk in fantje 471 točk). V obdobju med letoma 2013 in 2023 se razkorak med spoloma ni bistveno spremenil. Razlik med spoloma pri računalniškem mišljenju v večini držav, vključno s Slovenijo, ni, v mednarodnem povprečju pa so nekoliko uspešnejši fantje. 

Slovenski starši manj omejujejo uporabo zaslonov 

V Sloveniji je, v primerjavi z mednarodnim povprečjem, manj osmošolcev in osmošolk, ki računalnike uporabljajo v šoli ali izven nje za šolsko delo vsak dan. Obenem je delež slovenskih osmošolk in osmošolcev, ki izven šole vse dni v tednu uporabljajo računalnik za druge namene, višji od mednarodnega povprečja. Po poročanju učenk in učencev, slovenski starši manj kot starši v drugih državah omejujejo njihovo uporabo zaslonov – delež učenk in učencev v Sloveniji, ki so poročali, da za uporabo zaslonov na šolske dni ter za vikende in praznike sploh nimajo omejitev s strani staršev, je pod mednarodnim povprečjem, še izpostavljajo na ministrstvu. 

Slovenski ravnatelji odgovarjajo, da so šole relativno dobro opremljene z računalniško opremo, tudi učitelji poročajo, da so zadovoljni s tehnično podporo, dostopom do digitalnih učnih virov (npr. programska oprema, aplikacije), vendar pa je po poročanju učenk in učencev uporaba IKT pri pouku podpovprečna pri vseh predmetnih področjih. Tudi odgovori učenk in učencev kažejo, da so se precej znanj in veščin digitalne pismenosti naučili izven šole. Poudarili so tudi, da so razlike v dosežkih računalniške in informacijske pismenosti ter računalniškega mišljenja med slovenskimi šolami precej manjše od razlik v dosežkih med učenci in učenkami znotraj šol oz. oddelkov. 

Minister za vzgojo in izobraževanje napovedal ukrepe za izboljšanje informacijske in računalniške pismenosti

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob razgrnitvi rezultatov že napovedal ukrepe za izboljšanje stanja na področju računalniške in informacijske pismenosti, saj si, kot je poudaril, ni moč predstavljati sodobnega izobraževalnega sistema, ki ne bi stremel k zagotavljanju temeljnih digitalnih kompetenc vsem vključenim v izobraževanje. "Rezultati nudijo priložnost za poglobitev v nadaljnje raziskovanje, da bi natančneje razumeli morebitne povezanosti, vzroke in razlage ter na podlagi teh tudi ustrezno ukrepali," je dejal minister Logaj in med drugim omenil prihajajočo prenovo učnih načrtov, kjer bo poudarek na pristopih, ki bodo učence spodbudili k razvoju veščin za reševanje kompleksnejših problemov. 

Zaprisega Vinka Logaja v DZ
Zaprisega Vinka Logaja v DZ FOTO: Aljoša Kravanja

"V prenovi učnih načrtov, ki je v teku, so načrtovani konkretni cilji s področja digitalnih kompetenc, ki naj bi bili umeščeni v vse predmete. Poleg tega bodo prenovljena tudi didaktična priporočila in učni načrti s področja računalništva in informatike, ki se niso spremenili že dve desetletji. To hkrati pomeni, da je treba za uvajanje prenovljenih učnih načrtov najprej navdušiti in usposobiti ravnatelje ter učitelje. Lahko povem, da že tečejo priprave za programe usposabljanja učiteljev in ravnateljev za uvajanje teh prenovljenih učnih načrtov," je še sklenil minister Logaj in dodal, da bodo našteti ukrepi in aktivnosti zagotovo pripomogli k boljšim rezultatom v prihodnosti.  

O raziskavi

Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS, ki poteka pod okriljem Mednarodnega združenja za vrednotenje izobraževalnih dosežkov IEA (International Association for the Evaluation of Educational Achievement) že tretjič v obdobju desetih let prinaša primerjalne podatke o računalniški in informacijski pismenosti osmošolcev in osmošolk. Slovenija je v raziskavi sodelovala drugič. Raziskava računalniško pismenost razume kot sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi. S posebnim modulom so bili v raziskavi merjeni tudi dosežki učencev in učenk iz računalniškega mišljenja, ki se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, da razvije ter vrednoti algoritemske rešitve teh problemov, ki so primerni za računalniško obravnavo.

Osnovni namen raziskave ICILS je preverjanje računalniške in informacijske pismenosti učencev in učenk osmih razredov, s posebnim modulom pa je raziskava preverjala tudi računalniško mišljenje. ICILS je prva in edina mednarodna raziskava, ki meri prav računalniško in informacijsko pismenost, in ne uporablja računalnika zgolj za merjenje drugih pismenosti. Raziskava poroča o dosežkih učencev, ki naloge rešujejo v avtentičnem okolju z uporabo računalnikov. Da bi bilo mogoče razumeti razlike v računalniški in informacijski pismenosti ter računalniškem mišljenju in jih mednarodno primerjati, raziskava zbira tudi podatke o širših šolskih ter zunajšolskih kontekstih, v katerih se pogosto razvijajo tovrstna znanja in veščine. 

V raziskavi je sodelovalo 34 držav oz. izobraževalnih sistemov ter ena referenčna udeleženka (Severno Porenje Vestfalija). V Sloveniji je v raziskavi sodeloval reprezentativni vzorec: 169 osnovnih šol s 170 oddelki. Skupno je bilo udeleženih 3.318 osmošolcev in osmošolk, 2.337 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v 8. razredih, 161 ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol ter 168 IKT koordinatorjev in koordinatoric na šolah, so pojasnili na ministrstvu. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (69)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Volja
13. 11. 2024 08.48
Se pa spomnim izpred desetletja na rodit.sestanku, ko mi je predmetna učiteljica razlagala, da je standard poučevanja, da NAJSLABŠI razume snov in ne, da se vzpodbuja dviganje "lestvice znanja" pri vsakem šolarji v razredu, pač do tiste stopnje, ki jo je zmožen osvojiti. Zakaj se torej sploh čuditi MIZERNEMU znanju šolarjev na področju računalniške pismenosti??? Če najboljši šolarji priznajo, da so takšno raven dosegli zahvaljujoč obiskovanju ekstra posebnih plačljivih tečajev računalniške in informacijske pismenosti tee tač.miselnosti??? Vir: Delo, 13.11.2024, str.1 in 3.
Limona2021
13. 11. 2024 08.47
+1
Insta, snap, fb to obvladajo, pa trolanje kot večina tukaj. V Wordu znajo napisat pet besed pa še te brez pike in vejice. Splošna pismenost je problem, potem pa še računalniška. Orodje, ki bi ga večina morala znati uporabljat ampak važen je snap pa tiktok. Prihaja od doma, ker večina staršev je pol pismenih, od slo pa do južnjakov, bere pa itak nihče več. Zakaj bi pa brali, če imajo tel 24h nalepljen na fris?
Volja
13. 11. 2024 08.41
Kaj počne Fajonova in predsednica države, da ne vzpostaviti aktivne odnose z Južno Korejo na področju računalniškega opismenjevanja in miselnosti. Kaj je s tem ministrstvom za digitalno preobrazbo. Je morda samo za osnovno opismenjevanje penzionistov, ki v življenju še niso videli računalnika??? Koliko pa jih je še dandanes takih oseb??? .Grozljivka, da tako slabi rezultati, kljub ministrstvu za digit.preibrazbo družbe! Nujno povezati most za stalno izmenjavo znanj, izkušenj
VoxP
12. 11. 2024 20.21
ja kaj danes so pametni telefoni ki ti povejo koga in kaj včasih pa je bilo potrebno poiskat raziskat
sencina
12. 11. 2024 15.56
+0
Kaj vse ministersvo naloži šolam se nam še sanja ne.Ppl stvari se dela brez veze in brez pomena.Zato pa kvaliteta pada.Dokler bojo imeli učenci gostilniški pogovore z učitelji bo uspeh se slabši.
zajebant1
12. 11. 2024 15.40
-1
Večina učiteljev je levih zato padamo v brezno
Jernej Sekirnik
12. 11. 2024 15.39
+0
V Mariboru imajo razredno učiteljico, katera ne zna niti slovensko
zajebant1
12. 11. 2024 15.39
+0
Učitelji so nesposobni
kinimod
12. 11. 2024 15.38
+1
Škoda da več tiste Makedonske ministrice. Sedaj pa imamo sranje !
Jožajoža
12. 11. 2024 15.26
+2
2020-2022 je diktator uničil celo generacijo otrok.prepovedal jim je šolanjke,gibanje,športne aktivnosti,prepovedal stike s sovrstniki,zaprl jih je v sobo z računalnikom......strahota,kaj je nam naredil janša
fverdi
12. 11. 2024 15.30
+1
Ne bluzi Joža, ko ti kuhaš šnops si tudi verjetno par dni zaprt v temni sobi z kotlom pa se ti tudi razvijejo tako kreativne ideje o Janši.
Kazimir Plemeniti
12. 11. 2024 15.34
-1
zajebant1
12. 11. 2024 15.39
+0
SlobodaNE
12. 11. 2024 15.19
+3
Če politiki ne znajo, zakaj bi otroci?
Poraz boli
12. 11. 2024 15.15
+3
V Sloveniji je samo še 50% Slovenskih učencev..zato padec možganov.
proofreader
12. 11. 2024 15.14
+5
Smo pa na samem vrhu Evropske lestvice po številu računalnikov v skladišču.
Poraz boli
12. 11. 2024 15.08
+2
Slovenskih otrok je samo še 50%..zato padec..vsako leto bo slabše. Hvala SLOBODI za uvoz nepismenih.
Kazimir Plemeniti
12. 11. 2024 15.05
+1
Pa za slovenske šole je znano, da so v sivem povprečju.
Žabec
12. 11. 2024 14.44
+4
Jaz se čudim, da sploh so nad povprečjem. Redke so še osnovne šole, kjer učitelji ne hodijo zgolj v službo in jambrajo, ampak delajo in se odgovorno, tako kot so jih učili skozi študij, spopadajo s propadom te družbe.
brabusednet
12. 11. 2024 14.27
+6
Pa saj Fajonka uvaža na stotine doktarjev in znanstvenikov.Ljubljana jih je polna sam na diplome čakajo.
Zmaga Moke
12. 11. 2024 14.27
+7
Preveč medije berejo.
Jernej Sekirnik
12. 11. 2024 14.25
+5
V Mariboru imajo razredno učiteljico, katera ne zna niti slovensko, otroci pa doma govorijo, šta je, šta ima, škola, idem ja spavat itd. ...brez zajebancije,
brabusednet
12. 11. 2024 14.23
+2
Pa duhova 13 tisoč računalnikov kupila.Saj res so še v skladišču.