Računsko sodišče Banki Slovenije izreklo negativno mnenje, Vasle odredil izredni pregled

Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018. V njem je Banki Slovenije izreklo negativno mnenje, ker je poslovala v neskladju s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili. Med drugim so ugotovili številne nepravilnosti glede postopkov zaposlovanja, odpravnin, napredovanj, javnih naročilih in drugih stroških poslovanja. 

Banka Slovenije je po objavi revizijskega poročila računskega sodišča zapisala, da so polovico identificiranih nepravilnosti v preteklosti že odpravili. Guverner Boštjan Vasle pa je danes začel s postopki izrednega pregleda za razjasnitev okoliščin.

Kot je zapisal Vasle, so del očitkov v letu in pol njegovega mandata v Banki Slovenije že sami identificirali in večinoma tudi odpravili nepravilnosti na področjih kadrovske in plačne politike, in sicer glede izvedbe postopkov kadrovskih razpisov, izvedbe zaposlitvenih postopkov, polletnih in letnih ocenjevanj ter javnih naročil. "S tem smo tako že naslovili približno polovico ugotovitev iz poročila," je ocenil guverner.

V drugi sklop pa sodijo ugotovitve, kjer je Banka Slovenije, kot je navedel, ravnala skladno tudi z nekaterimi mnenji stroke in jih bo treba prilagoditi še pričakovanjem računskega sodišča. "Sem sodijo predvsem nekatere specifične tematike s kadrovskega področja in področja združevanja javnih naročil" je dodal.

Ob tem je napovedal izredni pregled za razjasnitev okoliščin, kako je prišlo do nekaterih nepravilnosti v letih 2017 in 2018. V skladu z ugotovitvami pa bo, kot je dodal, ustrezno ukrepal.

O treh napredovanjih ni odločal guverner

In kaj vse je ugotovilo računsko sodišče? 

Pri novih zaposlitvah Banka Slovenije ni izkazala, da so pripravljali analize vlog in pregled ožjega izbora kandidatov. "V enem postopku nove zaposlitve je bil v drugi krog ocenjevanja po merilih uvrščen tudi kandidat, ki ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev," piše v revizijskem poročilu. Prav tako niso določili seznama delovnih mest oziroma kadrovskih profilov, za katere je pri objavi novih zaposlitev zahtevano potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da zoper kandidata ni vložena pravnomočna obtožnica, kar ni v skladu s pravilnikom. 

Ugotovili so tudi, da v devetih primerih v objavah delovnih mest niso bili predvideni preizkusi znanj oziroma sposobnosti, a so biti ti izvedeni, kar je v nasprotju s kolektivno pogodbo.  V enem primeru so osebo zaposlili na zahtevnejšem delovnem mestu, kot je bilo navedeno v objavi prostega delovnega mesta, kar je v neskladju z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo. 

Pri izbiri kandidata za eno od razpisanih delovnih mest očitno niso preverili izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih vodstvenih izkušenj. Nepravilnosti so ugotovili tudi pri napredovanjih, saj kar o treh ni odločal guverner oziroma od njega pooblaščena oseba s sklepom o napredovanju. 

Nepravilnosti pri izplačevanju odpravnin

Računsko poročilo navaja, da so stroški Banke Slovenije za izplačane odpravnine v letih 2017 in 2018 znašali 888.439 evrov. Revizorji pa so ugotovili nepravilnosti pri odpravninah, ki so skupno znašale 536.512 evrov. 

Med temi je sporno določilo o odpravnini v primeru predčasne razrešitve. "Z vključitvijo določila v pogodbo o zaposlitvi in v sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, da guvernerju pripada pravica do odpravnine v primeru, ko mu preneha delovno razmerje z Banko Slovenije zaradi predčasne razrešitve, zaradi česar je Banki Slovenije nastal strošek v skupnem znesku 88.041 evrov, je ravnala v neskladju s Pravilnikom o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije," so zapisali v poročilu. 

V enem primeru so zaposlenemu v pogodbi o zaposlitvi (in sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) vključili določilo o izplačilu, dogovorjenem v višini, ki ni v skladu z višino odpravnine, ki po zakonu pripada primerljivim delavcem s posebnimi pooblastili. 

Kar 14 zaposlenim, ki so se upokojili na podlagi programa prostovoljnega upokojevanja, so izplačali višje odpravnine, kot so določene v kolektivni pogodbi, čeprav ta možnost v njej ni opredeljena, prav tako pa ni določena v drugih notranjih aktih. 

Za več kot 1,5 milijona nepravilnosti pri dodatnih izplačilih zaposlenim 

Revizijsko poročilo ugotavlja, da so stroški dodatnih izplačil zaposlenim (v letih 2017 in 2018) – za mesečno delovno uspešnost, polletno delovno uspešnost, 13. plačo, nagrade za izjemne rezultate dela, nadurno delo – znašali 6.284.955 evrov. Pri tem pa so skupne nepravilnosti pri dodatnih izplačilih zaposlenim bile ugotovljene najmanj v znesku 1.539.407 evrov.

"Pri dodeljevanju polletne delovne uspešnosti v skupnem znesku 1.058.990 evrov ni zagotavljala opisnih obrazložitev polletnih ocen, kar je v neskladju s Kadrovskim pravilnikom Banke Slovenije in Kolektivno pogodbo Banke Slovenije," so med drugim zapisali v poročilu. Ugotovili so tudi neustrezno ureditev mesečne in polletne delovne uspešnosti v kolektivni pogodbi. Nagrade za izjemne rezultate dela so izplačevali tudi za vsebine, ki niso bile povezane z rezultati dela, zaradi česar je Banki Slovenije nastal strošek v višini 471.974 evrov, kar je v neskladju s Kolektivno pogodbo Banke Slovenije, Kadrovskim pravilnikom Banke Slovenije in Kriteriji za dodelitev nagrade guvernerja. 

Poleg tega so z odrejanjem večkratnega nadurnega dela za obdobje enega meseca iz naslova povečanega obsega dela, ne da bi bile pri tem navedene konkretne naloge, ravnali v neskladju z zakonodajo in kadrovskim pravilnikom institucije.

Pri javnih naročilih neustrezno ocenjene vrednosti, zato sledili dodatni nakupi

Skupna vrednost nabav, pri katerih je Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti, povezane z oddajo javnih naročil, znaša 2.685.620 evrov. Med drugim so na Banki Slovenije izvedli dodatne nakupe računalniške opreme pri različnih dobaviteljih, ki jih niso vključili v prvotno izvedeni postopek oddaje javnega naročila in jih niso upoštevali pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila.

V letih 2017 in 2018 je Banka Slovenije za službena potovanja in prevozne storitve porabila 1.561.676 evrov, od tega se je 885.454 evrov nanašalo na nakupe letalskih kart. Računsko sodišče pa je ugotovilo, da so nakupe letalskih kart pri treh dobaviteljih opravljali brez javnih naročil. 

Nepravilnosti so odkrili tudi pri naročilih nakupa živil, slikopleskarskih in kadrovskih storitev, pa pri vzdrževanju in nadgradnji omrežij, vzpostavitvi sistema za upravljanje z dokumenti ter pri nakupu licenc. Pri teh postopkih namreč niso ustrezno ocenili vrednosti javnih naročil, naročila pa so razdelili v več javnih naročil ter izvajali dodatne nakupe, ki niso bili vključeni v prvotnem javnem razpisu.