Na Pošti Slovenije so danes pojasnili, da sklepa o začetku pregleda s strani računskega sodišča niso prejeli, so pa prejeli zahtevek za predložitev določenih podatkov, ki mu jih bodo v skladu z zakonodajo tudi posredovali. Kot poroča Delo, je Računsko sodišče pravilnost poslovanja Pošte pregledovalo pred dvajsetimi leti, nato je za leti 2005 in 2006 pregledovalo pravilnost javnih naročil ter preverjalo gospodarnost pri nakupih blaga, storitev in gradenj, nazadnje pa so revizorji pred dvanajstimi leti, v času, ko je omenjeni revizorski organ vodil Igor Šoltes, preverjali poslovanje v zvezi z nenaslovljenimi publikacijami.

V zadnjih mesecih je bilo kar nekaj medijskega poročanja na Pošti povezanega z imenovanjem generalnega direktorja. V tem času so namreč odstopili trije nadzorniki, zadnji po imenovanju Tomaža Kokota na mesto prvega človeka Pošte, še eden pa je prijavil nedopusten politični pritisk.

Kot je časniku povedal nadzornik Matjaž Fortič, ki je podal prijavo na SDH, je za tak korak potreben pogum, kljub temu pa se doslej ni zgodilo nič. Nanj naj bi s pobudami o odstopu pritiskal sekretar SMC, zdaj stranke Konkretno, saj naj Fortič ne bi želel podpreti imenovanja Kokota na mesto direktorja, sicer člana SDS, ki naj po mnenju nekaterih nadzornikov ne bi imel vseh potrebnih referenc za generalnega direktorja Pošte Slovenije.

Dan po glasovanju nadzornikov, ki so vseeno potrdili Kokota, je odstopil Tomaž Kostanjevec, donedavni prvi mož agencije Spirit, ki naj bi, tako kot Fortič, spadal v kvoto nekdanje SMC. Časniku Delo ni želel povedati, ali bo morda tudi sam zaradi pritiskov prijavil Zdravka Počivalška, je pa dejal, da je bila Fortičeva pot prava, vendar bi morala imeti drugačen epilog.

SDH Fortičeve prijave sicer ni predal Komisiji za preprečevanje korupcije, saj bi to storil le, če bi šlo za zavezance iz SDH, ne velja pa ta avtomatizem za vse nadzornike družb s kapitalsko naložbo države. V zvezi s tem so na protikorupcijski komisiji izpostavili, da so prijavitelji nedovoljenih pritiskov v težkem položaju, saj so ti pritiski pogosto težko dokazljivi, zato po njihovem ni čudno, da je tovrstni pritisk do nedavnega prijavila le en nadzornica. Šlo je za nekdanjo članico nadzornega sveta Uradnega lista Ireno Prijović, na katero je leta 2019 pritiskal sekretar stranke LMŠ Branko Kralj, ki je skušal doseči, da bi za direktorja imenovali Igorja Šoltesa.

Komisija za preprečevanje korupcije je sicer na lastno pobudo istega leta obravnavala še en primer nedovoljenih političnih pritiskov, in sicer v primeru trboveljske županje, ki je pritiskala na predsednika nadzornega sveta tamkajšnje Komunale glede imenovanja direktorja tega javnega podjetja.