Od ministrstva je zahtevalo predložitev odzivnega poročila v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila ter mu podalo priporočila za izboljšanje poslovanja v šestih točkah.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo le delno ustrezno določilo cilje obravnavanih javnih razpisov, razpisne pogoje in kriterije za izbor programov in projektov, da ni vzpostavilo primernih mehanizmov za naknadno evalvacijo doseganja ciljev javnih razpisov in da ni spremljalo doseganja ciljev javnih razpisov, spremljanje izvajanja sofinanciranih programov oziroma projektov pa je bilo pomanjkljivo.
Ugotovilo je, da so bili cilji obravnavanih javnih razpisov povezani s cilji nacionalnega programa za kulturo, vendar niso bili določeni preverljivo in zanje ministrstvo ni določilo kazalnikov, ki bi mu omogočili spremljanje doseganja ciljev javnih razpisov. Med pogoji in kriteriji v javnih razpisih so tudi taki, ki so povezani s ciljem javnega razpisa, vendar niso dovolj jasno opredeljeni, kar se pri kriterijih kaže v upoštevanju različnih dejavnikov pri določanju ocene na podlagi istega kriterija.
Kot so zapisali pri računskem sodišču, je ministrstvo prijavitelje zavezalo k poročanju in za poročanje pripravilo obrazce. Pri tem so bile v reviziji ugotovljene pomanjkljivosti obrazcev, na primer, da finančne realizacije ni možno spremljati na ravni pogodbe, da se načrtovana in poročana struktura stroškov razlikujeta in da ministrstvo z obrazci za poročanje ni zagotovilo zadostne preglednosti za ustrezno spremljanje vsebinske realizacije posameznega programa oziroma projekta.
Ministrstvo v vseh primerih v reviziji obravnavanih izvajalcev ni preverjalo, ali so pravočasno dostavljali zahtevana letna poročila in ali so bila popolna in vsebinsko ustrezna, prav tako v vseh primerih ni izkazalo izvedenih preveritev ustreznosti zahtevkov za izplačilo, ki so jih predložili izvajalci, in s tem namenske porabe sredstev. Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da spremljanje ministrstva ni osredotočeno na izvajanje posameznega javnega razpisa, ampak na izvajanje posamezne pogodbe o sofinanciranju.
Kot so še navedli pri računskem sodišču, je bilo v obdobju 2018–2021 v okviru obeh javnih razpisov na voljo 14,7 milijona evrov, v obdobju 2022–2025 je bilo na voljo 20,8 milijona evrov in 29,4 milijona evrov v obdobju 2026–2029. Pri tem je cilj obeh razpisov vseskozi enak, in sicer povečanje dostopnosti do kakovostnih javnih kulturnih dobrin. Spremljanje doseganja ciljev je potrebno, da lahko ministrstvo utemelji upravičenost sofinanciranja tovrstnih programov in projektov, načrtuje obseg sredstev in upraviči njihovo povečanje.
STA je za odziv zaprosila ministrstvo za kulturo in nanj še čaka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.