Računsko sodišče: Pošta Slovenije neučinkovita pri prenosu brezplačnikov

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost in učinkovitost poslovanja Pošte Slovenije v delu, ki se nanaša na prenos nenaslovljenih medijskih tiskovin v letih 2007–2010. Za pravilnost poslovanja je sodišče izreklo pozitivno mnenje, glede učinkovitosti pa je imelo nekaj pripomb.

Pošta Slovenije je pri sklepanju pogodb za prenos brezplačnikov večinoma določala ceno z upoštevanjem popustov. Vendar višina popustov, določenih v internem aktu, ne izhaja iz izračunov, s katerimi bi bili popusti utemeljeni glede na stroške izvajanja storitve prenosa nenaslovljene publikacije, poslovodstvo pošte pa pri odobravanju popustov niti ni imelo omejitev, je ugotovilo sodišče.

Pošta Slovenije pri izvajanju prenosa brezplačnikov v obravnavanem obdobju ni ugotavljala višine stroškov te storitve, pri določitvi cene oziroma višine popusta na ceno pa ni v vseh primerih zagotovila, da bi s prihodki od teh storitev pokrila njihove stroške.

"S takim ravnanjem je povzročila nepokrivanje lastne cene z vključenim povprečnim stroškom kapitala v znesku 290.039 evrov, pri tem pa ustvarila tudi negativen rezultat v znesku 242.074 evrov," ugotavlja računsko sodišče. Ocenjujejo, da je Pošta Slovenije ravnala neustrezno, saj je odobravala popust glede na napovedano in ne na dejansko količino prenesenih tiskovin, ali pa je odobrila višji popust, kot je izhajalo iz internih aktov, zato je dosegla za 39.283 evrov manj prihodka.

Računsko sodišče je Pošti Slovenije zato naložilo, naj pripravi načrt aktivnosti za izvedbo podlag oziroma izračunov za višino popustov, določenih v internih aktih, s katerimi bo utemeljila njihovo višino glede na stroške izvajanja storitve prenosa nenaslovljenih publikacij. Podalo pa je tudi priporočilo, naj z analizo o dejanskih prevzetih količinah za prenos takih publikacij preveri učinek odobrenih popustov na podlagi napovedanih količin ter v pogodbe vključi klavzulo o določitvi končne višine popusta in poračunu opravljene storitve ob zaključku pogodbenega obdobja.

260.025 evrov izgube

Čeprav so nekateri naročniki s plačevanjem računov zamujali dalj časa, Pošta Slovenije tudi ni pravočasno zavarovala svojih terjatev in neplačanih računov ni izterjala. Medtem so za nekatere naročnike začeli stečajne postopke oziroma so bili dolžniki izbrisani iz sodnega registra. "Izterljivost teh terjatev je postala praktično nemogoča, zato obstaja velika verjetnost, da bo izgubila sredstva v znesku 260.025 evrov," še piše v revizijskem poročilu.

Zaradi prekrivanja nekaterih nesmotrnosti skupna višina premalo doseženih prihodkov in stroškov odpisov terjatev po navedbah računskega sodišča znaša 580.159 evrov.

Parlamentarna komisija: Pošta je bila "zelo prijazna"

S poslovanjem Pošte Slovenije se je posredno ukvarjala tudi parlamentarna komisija, ki je preiskovala ozadje izhajanja brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik. Danes že nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc je med zaslišanjem pred komisijo zatrdil, da je bil posel z izdajateljem brezplačnika Slovenski tednik, torej podjetjem Progresija, dober in da se je kljub nekaterim še odprtim terjatvam končal z dobičkom. Po njegovih besedah sta bila posla z izdajateljema obeh omenjenih časnikov izpeljana v skladu z notranjimi pravili in zakonodajo.

Komisija se s tem stališčem ni strinjala, ampak ocenila, da je bila Pošta "zelo prijazna" do podjetij in ljudi, ki so izdajali brezplačnika. Člani komisije so zaradi suma kaznivega dejanja krivega pričanja Hauca tudi ovadili. Je pa prokurist Pošte Matjaž Andric med zaslišanjem pred komisijo dejal, da bi se odprtim dolgovom v zvezi z brezplačniki lahko izognili.

V središču preiskave dve osebi

Komisija je z delom končala lansko jesen in vso pridobljeno dokumentacijo posredovala pristojnim organom. Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so potrdili, da so v zvezi z zgodbo o brezplačnikih na ljubljanskem okrajnem sodišču zahtevali posamezna preiskovalna dejanja zoper dve osebi zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine.

Kot so na okrajnem sodišču pojasnili, se zahteva nanaša na Andreja Lasbaherja, nekdanjega lastnika Progresije, in Milana Simića, ki je kupil zadolženo podjetje. Posamezna preiskovalna dejanja so že bila opravljena, spis pa so poslali nazaj na tožilstvo. Po Simićevih izjavah naj bi mu v zameno, da nase prepiše Progresijo, ponudili 500 evrov in mu zagotovili, da podjetje nima dolgov, vendar je znano, da je Progresija poslovno leto 2008 zaključila z več kot milijonsko izgubo.