Poleg računskega sodišča bosta posle Rdečega križa pod drobnogled vzela tudi proračunska inšpekcija in ministrstvo za zdravje. Urad za preprečevanje korupcije pa bo zahteval spremembo predpisov na področju poslovanja humanitarnih organizacij.
Kot je znano, je Rdeči križ pod vodstvom Mirka Jeleniča pričel s finančnimi posojili že v začetku devetdesetih, na doslej znanem seznamu posojilojemalcev pa so podjetja Energoplan, Perspektiva, odvetniška pisarna Mira Senice, prevaljski podjetnik Vladimir Zaluberšek, ter humanitarni aktivist Srečo Kirn. Vsa podjetja in posamezniki so bili poslovno ali drugače povezani z Rdečim križem.
Javnost je za dvomljive posle humanitarne organizacije izvedela šele potem, ko se je začelo govoriti o Slorku, podjetju, ki je v stoodstotni lasti Rdečega križa. Slork je leta 1998 posodil 80 milijonov tolarjev podjetju IRT, katerega lastnik Srečo Kirn je bil do nedavnega član nadzornega odbora Slorka in član glavnega odbora Rdečega križa. Kirn večine denarja ni vrnil in tako je zgodba prišla v javnost.
Ni dvoma, da sta na Rdečem križu zatajila tako zunanji kot notranji nadzor. Za posojanje denarja je večina pristojnih organov Rdečega križa in Slorka zvedela iz medijev.
