Računsko sodišče: slovenske šole ne ravnajo dovolj učinkovito s hrano

Računsko sodišče je izvedlo prečno revizijo v naslednjih osnovnih šolah: Šmihel, Antona Tomaža Linharta Radovljica, Brezovica pri Ljubljani, Ivana Skvarče, Milojke Štrukelj Nova Gorica in Vižmarje Brod.

Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani so izrekli negativno mnenje o pravilnosti ravnanja s hrano, ostalim pa mnenje s pridržkom. Ker so ocenili, da šole s hrano ravnajo zgolj delno učinkovito, saj niso ustrezno načrtovale organizacije prehrane, so jim priporočila, kako izboljšati poslovanje na tem področju. Od štirih šol so zahtevali še predložitev odzivnega poročila.

Revidirane šole so v letu 2017 za hrano porabile 64 milijonov evrov, starši pa so v povprečju za šolsko prehrano plačevali po 38 evrov, kaže zbirno poročilo računskega sodišča. Količina odpadne hrane je bila precejšnja, in sicer 18 kilogramov na učenca. Šole so kupile manj kot deset odstotkov ekoloških živil, a niso vedno izbirale po načelu najugodnejšega ponudnika. Lokalno hrano so kupovale, a niso upoštevale predpisov.

Obroki so bili večinoma pripravljeni v skladu s smernicami uravnotežene prehrane, šole pa so starše in učence tudi ozaveščale o pomenu zdrave prehrane. Računsko sodišče je sicer potrdilo različne dobre prakse pri zmanjševanju ostankov hrane, a se jih šole niso lotevale dosledno in učinkovito.

Ravidiranim šestim šolam je lani ostalo več kot 72 ton odpadne hrane. Točnih podatkov, koliko je odpadne hrane v vseh slovenskih šolah, ni, je poudarilo računsko sodišče in opozorilo, da šole niso spremljale, kaj se zgodi z odpadno hrano.

Vse šole so pripravljale obroke v lastnih kuhinjah, vse so imele na voljo malico in kosilo, pet jih je ponujalo tudi popoldansko malico, tri pa še zajtrk. Ob tem je računsko sodišče opozorilo, da nekatere šole niso spremljale, ali cene obrokov pokrijejo vse stroške, pri nekaterih pa vseh cen obrokov ni sprejel svet šole.

Računsko sodišče je v reviziji sodelovalo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in se posvetovalo z Ekologi brez meja ter društvom, ki izvaja program Ekošole. Priporočila šolam pa sta podala kuharska mojstra Bine Volčič in Luka Jezeršek.

Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani je računsko sodišče o pravilnosti poslovanja šoli izreklo negativno mnenje

Ugotovilo je, da šola pri naročanju živil v skupnem znesku 45.826 evrov ni ravnala v skladu s predpisi s področja javnega naročanja. Čeprav je šola dobavitelje živil izbrala po odprtem postopku in z njimi sklenila okvirne sporazume, je živila neposredno naročala tudi pri drugih dobaviteljih, naročila pa ni oddala le ponudnikom z najugodnejšo ponudbo.

Šola prav tako ni pripravila izračunov cen obrokov, vrtcu pa je zaračunavala obroke po ceni, ki je ni določila s cenikom, ki bi ga sprejel svet šole. Zunanjim uporabnikom je zaračunavala obroke v nasprotju s cenikom in jim zato računala najmanj za 436 evrov premalo.

Sprejeta pravila šolske prehrane so bila vsebinsko ustrezna, vendar pri njihovem oblikovanju učenci niso sodelovali.

Ukrepe obvladovanja, preprečevanja in zmanjševanja ostankov hrane je šola ustrezno načrtovala, lahko pa bi načrtovala še druge ukrepe, ki bi prispevali k zmanjšanju ostankov hrane. Pripravljeno in nepostreženo hrano je brezplačno odstopila učencem, vendar pregleda nad odpadno hrano ni imela. Hrane, ki je ostala pri obrokih in bi jo bilo mogoče še uporabiti pri pripravi obrokov, ni ponovno uporabila pri pripravi drugih jedi.

Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta je računsko sodišče o pravilnosti poslovanja šoli izreklo mnenje s pridržkom

Ugotovilo je, da šola pri naročanju živil v skupnem znesku 18.113 evrov ni ravnala v skladu s predpisi s področja javnega naročanja. Dobaviteljem je v skupni vrednosti 5.006 evrov v nekaterih primerih plačevala račune za nabavo živil, ne da bi preverila dejansko dobavo blaga. Šola ni oblikovala strukture cene obrokov prehrane tako, da bi bilo mogoče preveriti upoštevanje vseh potrebnih stroškov.

Sprejeta pravila šolske prehrane so bila ustrezna, ampak pri njihovem oblikovanju niso sodelovali učitelji, učenci in starši.

V letu 2017 je glede na vsa živila nabavila manj kot 10 odstotkov ekoloških živil in več kot desetino živil lokalnega izvora, podatkov o nabavi priporočenih živil in živil iz shem kakovosti šola ni imela. Pri pripravi obrokov ni v celoti upoštevala priporočene pogostosti uživanja živil iz posameznih skupin živil.

Ravnanje šole pri obvladovanju, zmanjševanju in preprečevanju ostankov hrane ni bilo premišljeno, saj je večinoma temeljilo na opažanjih in motiviranosti zaposlenih. Poleg tega ni celovito in kontinuirano spremljala, kaj se s hrano dogaja, s čimer bi lahko vplivala na zmanjšanje ostankov hrane. Kljub temu da je nerazdeljene malice in kosila razdeljevala učencem šole, se je soočala z odpadno hrano, ki je posledica neodjavljenih in neprevzetih obrokov, pri čemer ni pristopila k ugotavljanju vzrokov in njihovemu odpravljanju.

Tudi osnovna šola Ivana Skvarča ne posluje povsem pravilno

Tudi za to šolo je ugotovilo, da pri naročanju živil ni ravnala v skladu s predpisi s področja javnega naročanja in sicer v skupnem znesku 10.602 evrov. Nekaterih dobaviteljev ni izbrala po predhodno izvedenem postopku javnega naročanja, ponudnikom je omogočila, da oddajo ponudbe le za tiste artikle, ki jih sami pridelujejo v okviru svoje dejavnosti, naročala je živila pri dobavitelju, ki ni bil prvouvrščeni dobavitelj.

Šola je deloma ustrezno načrtovala organizacijo prehrane. Svet šole je šele konec septembra 2018 sprejel pravila šolske prehrane, ki so bila sicer vsebinsko ustrezna, vendar pa so jih učitelji in starši obravnavali šele po sprejemu.

Ukrepov obvladovanja, preprečevanja in zmanjševanja ostankov hrane, z izjemo predvidenega ponujanja priljubljenih, a odsvetovanih živil, ki jih je nameravala ponujati v kombinaciji s priporočenimi živili, in ponovnega ponujanja sadja, šola ni ustrezno načrtovala.

Šola je do določene mere načrtovala ravnanje z odpadno hrano, čeprav nalog, obdobja in odgovornih oseb ni vselej določila. Prav tako ni predvidela, kako bo ravnala s pripravljenimi, a nezaužitimi obroki, niti kako bo ravnala z odpadki hrane v prihodnje. Poleg tega ni preverila možnih in dopustnih ravnanj z odpadno hrano.

Pripravljeno in nepostreženo hrano je brezplačno odstopila učencem in hrano, ki je ostajala, v okviru dopustnega ponudila pri obrokih v naslednjih dnevih ali jo uporabila pri pripravi novih jedi.

Nepravilnosti v osnovni šoli Milojke Štrukelj Nova Gorica

Računsko sodišče je ugotovilo, da šola pri naročanju živil v skupnem znesku 3.390 evrov ni ravnala v skladu s predpisi s področja javnega naročanja, saj pri merilih za izbiro ponudbe konvencionalnih živil ni določila merila kakovosti živil. V nasprotju s sklepom sveta šole je izvajala dejavnost priprave obrokov za zunanje obiskovalce, izračunov cen obrokov pa ni pripravila. Drugi osnovni šoli je obračunavala kosila po ceni s popustom, ki ni bil določen s cenikom, ki ga je sprejel svet šole.

Tudi ta šola je bila pri ravnanju s hrano delno učinkovita. Sprejeta pravila šolske prehrane so bila ustrezna, niso pa opredeljevala skupine za prehrano, čeprav je na šoli organizirana.

Podobno kot ostale šole ni učinkovito zmanjševala in preprečevala ostankov hrane, saj se je večinoma le odzivala na razmere na šoli in naročala živila na podlagi izkušenj zaposlenih, ni pa zagotovila sledljivosti aktivnosti v primeru zamenjave osebja. Čeprav je ugotavljala, katerih živil učenci ne marajo, pa na podlagi teh ugotovitev ni prilagodila svojih dejanj. Šola je seznanila starše s problematiko ostankov hrane pri kosilu in v krajšem časovnem obdobju tehtala ostanke hrane.

Pripravljeno in nepostreženo hrano je brezplačno odstopila učencem, vendar računsko sodišče ni moglo potrditi, da je učencem razdelila vse nezaužite neoporečne obroke. Šola je izvedla tudi nekatere nenačrtovane aktivnosti, kot je pogovor o odpadkih na okrogli mizi, ni pa imela vzpostavljenega sistema, s katerim bi spremljala ukrepe ravnanja z odpadno hrano.

Mnenje s pridržkom o pravilnosti poslovanja računsko sodišče podelilo tudi Osnovni šoli Šmihel

Tudi za to šolo je računsko sodišče ugotovilo, ni ravnala v skladu s predpisi s področja javnega naročanja in sicer v znesku 6.478 evrov. Ni določila merila kakovosti živil pri merilih za izbiro ponudbe konvencionalnih živil. Ni izločila nepopolne ponudbe in ni objavila seznama evidenčnih naročil. Pri izplačilih dobaviteljem je ravnala v nasprotju z določili okvirnih sporazumov oziroma pogodb, saj ni zahtevala nakazila dodatnih ugodnosti, dogovorjenih v okvirnih pogodbah. Obroke je zunanjim uporabnikom zaračunavala v nasprotju s cenikom, in sicer za najmanj 308 evrov.

Sprejeta pravila šolske prehrane so bila ustrezna, vendar pri njihovem oblikovanju niso sodelovali učenci in starši, učitelji pa le delno.

Šola je izvedla aktivnosti za zmanjševanje in preprečevanje odpadne hrane, saj so učenci beležili količino zavržene hrane, vendar na tem področju ni delovala dovolj celovito in sistematično. Prav tako šola ni celovito in kontinuirano spremljala in po potrebi prilagodila izvedbe aktivnosti na področju načrtovanja in zagotavljanja šolske prehrane in dejavnosti, s katerimi bi vplivala na.

Načrtovala in tudi odstopila je pripravljene, a nezaužite obroke učencem šole. Načrtovala je nekatere aktivnosti, povezane z ravnanjem z odpadno hrano, in ločevanje odpadkov, ni pa predvidela, kako bo ravnala z odpadki hrane v prihodnje. Seznanila je učence z možnostjo porabe neoporečnih obrokov za pripravo novih obrokov v domačem okolju, v okviru dopustnega je neoporečna živila tudi sama porabila.

Osnovni šoli Vižmarje Brod mimo predpisov o javnem naročanju

Šola pri naročanju živil v skupnem znesku 12.398 evrov ni ravnala v skladu s predpisi s področja javnega naročanja, je ugotovilo računsko sodišče. Čeprav je dobavitelje živil izbrala po odprtem postopku in z njimi sklenila okvirne sporazume, je živila neposredno naročala tudi pri drugih dobaviteljih. Ob tem ni izločila nedopustnih ponudb, posameznih naročil pa ni oddala le ponudnikom, ki so predložili ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Pri izbranih dobaviteljih je naročala tudi živila, ki niso bila predmet sporazumov, in zaračunavala malice zunanjemu uporabniku v nasprotju s cenikom.

Šola je v veliki meri ustrezno načrtovala organizacijo prehrane. Sprejeta pravila šolske prehrane so vsebinsko ustrezna, vendar pri njihovem oblikovanju učitelji, učenci in starši niso sodelovali.

Načrtovala je predvsem ukrepe ozaveščanja učencev o ostankih hrane, lahko pa bi načrtovala še druge ukrepe, ki bi prispevali k zmanjšanju ostankov hrane.

Urejenost celotnega območja šole ni v celoti spodbudno vplivala na razvoj prehranjevalnih navad, saj v jedilnici niso nameščeni umivalniki, ravno tako je bilo občasno precej hrupno. Šola si ni celovito in zadostno prizadevala, da bi zmanjšala ostanke hrane. Ugotavljala je stopnjo zadovoljstva učencev in staršev s šolsko prehrano in dejavnostmi, s katerimi šola spodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, vendar na podlagi tako pridobljenih informacij ni ugotavljala potreb po spremembah in prilagoditvah organizacije šolske prehrane.

Pripravljeno in nepostreženo hrano je brezplačno odstopila učencem, vendar pregleda nad odpadno hrano ni imela.

Na podlagi opravljene revizije so na računskem sodišču zaključili, da šole učencem sicer ponujajo uravnoteženo prehrano, vendar bi lahko storile več, da bi jo učenci tudi pojedli, ter učinkoviteje ravnale z odpadno hrano. Zavedati pa se je treba, da se odgovornost za lastno zdravje in ustrezno prehranjevanje ter skrb za okolje začne doma, so zapisali na računskem sodišču.