Računsko sodišče ŠOUL očita več nepravilnosti: kam je šel denar?

ŠOUL ni imela sprejetega dolgoročnega strateškega dokumenta, v katerem bi opredelila cilje in učinke svojega delovanja ter podala vizijo svojega razvoja, letno načrtovanje pa je bilo v pretežnem delu poslovanja izvedeno na način, ki ne omogoča primerjave načrtovanega z doseženim ter posledično ocene uspešnosti delovanja, poroča Računsko sodišče. 

ŠOUL je 0,5 milijona evrov v letu 2020 in 0,7 milijona evrov v letu 2021 namenila za projekte, vendar teh ni niti načrtovala, ni o njih poročala in jih ni dokumentirala na način, da bi bilo mogoče potrditi, da so bila sredstva za projekte porabljena namensko in transparentno. Zapisali so, da so bili posamezni projekti financirani tudi s prispevkom študentov, pri čemer ni bilo mogoče ugotoviti, komu so študenti plačali prispevek za izvedbo aktivnosti (ŠOUL ali drugim osebam). Poleg tega vsi projekti niso bili objavljeni na način, ki bi omogočal seznanitev vseh zainteresiranih študentov z aktivnostmi in s tem enakopraven dostop do vseh aktivnosti, nekateri projekti pa so bili že v izhodišču namenjeni le vnaprej znanemu omejenemu krogu oseb.

ŠOUL 2,3 milijona evrov namenila pravnim osebam, ki jih je soustanovila

ŠOUL je 1,2 milijona evrov v letu 2020 in 1,1 milijona evrov v letu 2021 oziroma tretjino vseh sredstev namenila pravnim osebam, ki jih je (so)ustanovila in nanje prenesla izvajanje dela svojih dejavnosti. Zaradi nepreglednega načrtovanja sredstev, ki jih ŠOUL namenja tem subjektom, ter odsotnosti nadzora ŠOUL nad njihovim poslovanjem (ŠOUL ni dajala usmeritev ali navodil za načrtovanje izvajanja dejavnosti članov družine ŠOUL, ni spremljala izvrševanja finančnih načrtov teh pravnih oseb, ni izvajala kontrol in nadzora nad njihovim poslovanjem, ni imela vpliva na njihovo poslovanje prek svojih predstavnikov v organih upravljanja teh pravnih oseb) Računsko sodišče ni moglo pridobiti zagotovil, da so bila sredstva, izplačana tem pravnim osebam, porabljena učinkovito, namensko in gospodarno.

Za svoje delovanje ŠOUL porabila 2,9 milijona evrov, a ni vedno ravnala v skladu s pravnimi podlagami

ŠOUL je 1,4 milijona evrov v letu 2020 in 1,5 milijona evrov v letu 2021 porabila za svoje delovanje. Pri porabi teh sredstev ni vedno ravnala v skladu s pravnimi podlagami, ki jo zavezujejo pri poslovanju. Kršitve predpisov je računsko sodišče ugotovilo predvsem na področju javnega naročanja.

Pripravljali po tri različna letna poročila z različnimi vsebinami

ŠOUL je pripravljala tri različna letna poročila z različnimi vsebinami, pri čemer so se skupni zneski letnih prihodkov in odhodkov med poročili razlikovali, zato tovrstnih informacij ni mogoče oceniti kot zanesljivih. 

Transparentnost poročanja je bila okrnjena tudi, ker ŠOUL poročanja ni prilagodila zahtevam Zakona o skupnosti študentov, saj bi morala letna poročila pripravljati v skladu s pravili, ki veljajo za pravne osebe javnega prava, in ne v skladu s pravili, ki veljajo za pravne osebe zasebnega prava.

Računsko sodišče je od ŠOUL zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati odpravo nesmotrnosti, in ji podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, so še sporočili. 

ŠOUL: 'Računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti, pač pa je ocenilo učinkovitost delovanja'

Na ŠOUL sicer odgovarjajo, da je Računsko sodišče v letu 2022 obiskalo in revidiralo delovanje ŠOU v Ljubljani, a da ni ugotovili kakšnih nepravilnosti ali nepreglednosti delovanja. "Pri revidiranju se je Računsko sodišče RS ukvarjalo z vprašanjem učinkovitega delovanja v smislu revizorske stroke. Računsko sodišče RS je iz tega vidika resda slabo ocenilo učinkovitost delovanja ŠOU v Ljubljani, vendar odgovornosti za to ni mogoče pripisati izključno ŠOU v Ljubljani, saj je bila takšna revizija narejena prvič v zgodovini delovanja ŠOU v Ljubljani v samostojni Sloveniji," so zapisali v odzivu. 

Dodali so, da so precejšnje število priporočil Računskega sodišča iz nejavnih dokumentov že upoštevali. Tako so med drugim v svojih aktih omogočili sprejem proračuna za leto vnaprej in v obliki dvoletnega dokumenta, prav tako so vpeljali obveznost vsakoletne notranje revizije poslovanja, finančno poročilo pa bodo na novo prilagodili in uskladili z državnimi institucijami, saj je bilo do zdaj to vezano precej bolj na mandate študentskega zbora, ki pa so vezani na študijsko leto.

Kot so še poudarili, so nekatera priporočila računskega sodišča posledica preteklih odločitev ŠOU v Ljubljani, da svojim zavodom omogoči čim več organizacijske in upravljavske svobode, saj pravila revizijskega nadzora zahtevajo, nasprotno od tega, čim večji in čim bolj natančen nadzor nad delovanjem zavodov ter porabo finančnih sredstev.

Zaradi tega bodo na podlagi priporočil računskega sodišča sprejeli ustrezen strateški dokument, ki bo bolj dosledno prenašal pojem interesov in pravic študentov v akte in dejanja ŠOU v Ljubljani. V študentski organizaciji ob tem tudi spominjajo, da je računsko sodišče revidiralo obdobje med leti 2020 in 2022, ki pa zaradi skupno 174 dni trajajoče policijske ure ter vseh drugih vladnih ukrepov v obdobju epidemije covida-19 težko odraža dejansko stanje njihovega delovanja.

Kot so poudarili, so bile v tem času bistveno okrnjene finančne zmožnosti ŠOU v Ljubljani, predvsem zaradi upada študentskega dela in je bilo treba izpeljati kar nekaj varčevalnih ter prilagoditvenih ukrepov. Zaradi epidemije je bilo neprimerljivo manj izpeljanih prireditev, dogodkov in koncertov kot v letih prej, preostanek projektov pa so večinoma preselil na splet, so pojasnili.

Hkrati zatrjujejo, da so skozi celoten postopek revizije računskemu sodišču odstopili vso zahtevano dokumentacijo, bili revizorjem ves čas na voljo za vsa dodatna vprašanja in pojasnila ter nasploh z njimi sodeloval tvorno, odkrito, pregledno in transparentno.

Iz računskega sodišča so danes med drugim sporočili, da ŠOU v Ljubljani ni sprejel dolgoročnega strateškega dokumenta, ki bi za daljše časovno obdobje opredelil želene cilje, ukrepe za doseganje ciljev, pričakovane učinke in kazalnike za merjenje njihovega doseganja za vsa področja zastopanja interesov in pravic študentov, zato letnega načrtovanja niso mogli prilagoditi zahtevam strateških dokumentov in niso mogli spremljati doseganja dolgoročnih ciljev ter o njih poročati. Oteženo je bilo tudi poznejše vrednotenje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja.