Preveč nadur in stalne pripravljenosti, nepopolno beleženje službenih vozil

Računsko sodišče je mnenje s pridržkom izdalo, ker so v več primerih ugotovili poslovanje v neskladju s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili.

Urad predsednice Republike Slovenije funkcionarja ni napotil na varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov, čeprav je bilo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov v sistemizaciji delovnih mest določeno kot posebni pogoj za zasedbo navedene funkcije. Kot je razvidno iz poročila, je šlo za tajne podatke Evropske unije in Nata.

Javni uslužbenki je Urad napačno upošteval napredovalno obdobje in ji posledično nepravilno določil plačni razred ter ji v letu 2024 izplačal za ocenjenih 1282 evrov previsok znesek.

Trem javnim uslužbencem je Urad odredil nadurno delo v obsegu, ki je presegal zakonsko dovoljen obseg 20 ur nadurnega dela na mesec. Enemu od zaposlenih v Uradu so avgusta 2024 odredili in izplačali več kot 52 nadur, drugima dvema pa po več kot 35 ur oziroma 34 ur.

Zaposlenemu na oddelku za informatiko in tehnično podporo je Urad odrejal in izplačal vsakomesečno stalno pripravljenost, čeprav potreba za to ni bila izkazana v obsegu, ki bi utemeljeval njeno odreditev. Javni uslužbenec je v celotnem letu 2024 opravil le dobro uro efektivnega dela v času stalne pripravljenosti. Urad z izplačilom stalne pripravljenosti torej ni ravnal po načelih učinkovitosti in gospodarnosti. V Uradu pojasnjujejo še, da je potreba po zagotavljanju IT podpore konstanta. 

V razpisno dokumentacijo je Urad vključil pogoj, ki je presegel zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila;

V dveh primerih je v pogodbah napačno določil indeks cen za valorizacijo denarnih obveznosti.

Urad je plačal račun v znesku 9.565 evrov za izdelavo aplikacije za beleženje dogodkov in obveznosti, čeprav pogoj za prevzem storitev in s tem za plačilo v celoti ni bil izpolnjen;

V enem primeru oddaje evidenčnega javnega naročila je Urad k oddaji ponudbe povabil zgolj enega ponudnika, pri čemer ni pridobil informacij o cenah zadevnih storitev in o tem ni naredil pisnega zaznamka.

V več primerih evidence uporabe službenih vozil niso vsebovale vseh predpisanih podatkov. Urad je imel v letu 2024 v uporabi štiri vozila. V ročni evidenci uporabe pa niso bili navedeni vsi podatki, na primer točne relacije prevozov, v nekaterih primerih pa vožnje sploh niso bile zabeležene, čeprav je uporabo vozila dokazoval obisk bencinskega servisa za iste dni. Prav tako so manjkali podatki o namenih voženj.

V uradu so pomanjkljivosti utemeljili s tem, da vseh krajših mestnih voženj ne beležijo, nekaterih voženj pa pomotoma niso evidentirali, obe pa sta sicer bili opravljeni na podlagi potnega naloga. Ker je predsednica varovana oseba, pa točne lokacije prevozov iz varnostnih razlogov niso navedli.

Urad enega refundacijskega zahtevka ni izstavil, enega – za delovno kosilo – pa ni plačal v istem proračunskem letu, so na Računskem sodišču zapisali v revizijskem poročilu.

Urad predsednice je sicer med postopkom že sprejel ustrezne popravljalne ukrepe, zato na Računskem sodišču od Urada niso zahtevali predložitve odzivnega poročila, so pa mu podali priporočila za izboljšavo poslovanja.

Iz urada predsednice so v odzivu zapisali, da so v času revizije ves čas proaktivno sodelovali z računskim sodiščem in sproti odpravili vse manjše napake, kar dokazuje, da spoštujejo poslanstvo računskega sodišča in pri svojem poslovanju sledijo njegovim usmeritvam in priporočilom. Razen ugotovljenih manjših nepravilnosti računsko sodišče po njihovem meni, da je urad predsednice v vseh pomembnih pogledih posloval v skladu s predpisi.

V zvezi z očitanimi nepravilnostmi so glede varnostnega preverjanja funkcionarja pojasnili, da so ga nanj večkrat napotili, a zaradi objektivnih okoliščin do leta 2025 ni uspel pravočasno izpolniti vseh obveznosti, v vmesnem obdobju pa ni dostopal do tajnih podatkov.

Glede 1282 evrov preplačane plače eni od zaposlenih pojasnjujejo, da gre za obdobje treh in ne zgolj enega leta, pri čemer je zaradi prepleta napredovanja v nazivu in v plačnem razredu ter interventnih ukrepov prišlo do pomote pri določitvi plače.

V zvezi z nadurami trem zaposlenim so poudarili, da so jim izplačali nadure za dejansko opravljeno delo, tako da s tem nihče ni pridobil neupravičenih finančnih koristi, dejansko opravljeno pa je bilo tudi delo enega od zaposlenih v času stalne pripravljenosti, ki pa ni bilo pravilno evidentirano.

O očitkih glede javnega naročila so pojasnili, da je šlo za izdelavo državnih odlikovanj, kjer so na podlagi preteklih izkušenj ocenili, da morajo ponudniki izkazati ustrezno tehnično usposobljenost za izdelavo tako zahtevnega predmeta javnega naročila.