Anja Sobočan bi na svoji karierni poti rada pripravljala poglobljene zgodbe iz socialnih tematik. Zaveda se, da je to zahtevno delo, za kar bo potrebovala veliko poguma, znanja in izkušenj. "Najbolj me zanimajo poglobljene zgodbe s socialnega področja, v navdih so mi oddaje, kot je Preverjeno, in rubriki 24UR Inšpektor in 24UR Fokus," razloži Anja Sobočan, čakajoč svojega prvega današnjega sogovornika.
"Vedno je izziv tisto, česar še nimaš!"
Najprej se ji pridruži Daniel Fazlić s spletnega portala 24ur.com in njun pogovor se začne ‘in medias res’. Zdi se, kot da bi se poznala že dolgo. Pogovarjata se o možnosti opravljanja prakse v uredništvu portala 24ur.com oziroma, kakor spletnemu uredništvu v žargonu pravijo na POP TV, ‘na pikakom’. Razloži ji, da se bo morala veliko stvari naučiti, preden bo svoje delo lahko opravljala samostojno."Študij novinarstva v Sloveniji je bolj prilagojen za delo v kakšni časopisni hiši ali na televiziji, kjer imajo novinarji ves dan čas, da pripravijo prispevek. Pri nas v spletnem uredništvu je to drugače," ji pove ter doda, da morajo biti pri poročanju ažurni in hitri.
Anja je že veliko sodelovala z različnimi regionalnimi mediji, recimo z Radiem Rogla, portalom Novice.si in z Bistriškimi novicami, "vendar si kot vsak drug novinar želim stopničko naprej. Rada bi sodelovala z medijsko hišo, ki deluje na nacionalnem nivoju," zagreto razlaga. Novinar pripomni, da so izkušnje, ki jih je pridobila, zelo pomembne. "Veliko raje med začetniki izbereš nekoga, ki je delal v regionalnem mediju kot v študentskem glasilu. Ti osnove novinarstva že poznaš. Veš, kaj smeš objaviti in česa ne," razloži. "Navadi se sama sebe pohvaliti – pisala si članke, urejala si spletno stran in lektorirala. To ni zanemarjivo," jo spodbudi Fazlić.
O delu v uredništvu najbolj branega slovenskega spletnega portala
Anjo zanima, ali bi pri 24ur.com novinarji vstali iz postelj in začeli pisati prispevke, če bi se kaj zelo pomembnega zgodilo v nočnem času. "Novinar, ki prvi je opazil novico, je zbudil mene in takoj sva začela z delom. (Smeh)" Tako izkušnjo so namreč imeli, ko je Iran ponoči napadel ameriške položaje v Iraku, "takoj smo začeli tipkati. Zbudil sem se 10 minut pred 4. uro zjutraj. Ob prihodu v službo smo se dobro organizirali," pripoveduje. Omeni, da so pri nekaterih drugih slovenskih medijih imeli novico o tem, da se je dogodek zgodil, "medtem pa smo takrat na 24ur.com že imeli analize, kam so rakete padle, izjave generalov, poklicali smo našo vojsko za pojasnila ... To je naša prednost," vneto razlaga Daniel Fazlić, ki je na portalu sicer največkrat podpisan prav pod članki s področja vojske in letalstva.
Srečanje z urednico in novinarko rubrik 24 UR Fokus in 24 UR Inšpektor
"Je zelo stroga in natančna, ampak bi z njo rada sodelovala, ker bi se od nje še veliko naučila," nam je povedala Anja pred srečanjem o svoji drugi današnji sogovornici Tini Kristan, sicer tudi njeni predavateljici na FDV ter novinarki rubrike 24UR Fokus in Inšpektor. Pogovoru se pridruži v družbi urednice Suzane Lovec, s katero soustvarjata omenjeni rubriki.
Urednica Anji predlaga, naj se čim prej, še v času študija, preizkusi v delu v dnevnih novicah, recimo pri portalu 24ur.com ali v oddaji 24UR. "Običajno se začne tako, da mladi novinarji hodijo na teren po izjave. Prek vedno zahtevnejših nalog nato rastejo," razlaga. Nekateri so za vklope v živo pripravljeni že po prvem letu sodelovanja, drugi za to potrebujejo več časa. Poudari, da je zelo pomemben dober mentor in doda, da je sama imela srečo, da se je ena izmed urednic, s katero je na svojih novinarskih začetkih sodelovala, z njo veliko ukvarjala.
Tina Kristan meni, da je pri mladih novinarjih ključno to, da na redakcijskih sestankih povedo, katero temo bi radi delali. "Super je, če takrat o tej temi že nekaj vedo. Uredniki, ki odločajo, o čem bo kdo poročal, to upoštevajo in ti prej ali slej dajo priložnost. Če mladi sami nimajo dovolj iniciative, idej in znanja, delajo tisto, kar jim naroči urednik," pove. V tem primeru se hitro zgodi, da morajo delati prispevek o tematiki, ki jih ne zanima. "Če prideš na redakcijski sestanek pripravljen, bo dolgočasne teme namesto tebe dobil nekdo drug, ki bo brez idej," doda. Na ta način mlad novinar hitreje napreduje.
Vsako temo se da predstaviti na zanimiv ali dolgočasen način
"Ugotovili smo, da ni čisto res, kar se je dolga leta govorilo, da ljudje hočejo samo hitre informacije, kratke ter enostavne novice. Zelo cenijo, če pomembne tematike poglobljeno predstavimo, vse od A do Ž," pojasni Suzana Lovec. "Gledalci imajo občutek, da si se potrudil in zanje naredil nekaj dobrega. To kažejo tudi podatki o gledanosti naših rubrik," pove. "V redakciji se najprej pogovorimo, katera tema je takšna, da je pomembna za ljudi oz. da je v javnem interesu, šele potem se pogovarjamo, na kakšen način bomo vsebino predstavili, da jo bodo gledalci tudi radi pogledali, torej da bo narejena tudi dramaturško in vizualno dobro," urednica pripoveduje svoji mladi novinarski kolegici.
Pri drugem obisku, ki je potekal v začetku marca, pred vhodom v radijski del stavbe nacionalne televizije Anja in Sabina navdušeni obstojita pred napisom, da gre za družini prijazno podjetje. "Obe si želiva delati kot novinarki in istočasno imeti družino," povesta. Po prijaznem sprejemu Boštjan Reberšak študentkam najprej razkaže prostore, kjer nastaja prvi, drugi in tretji radijski program, in sicer vsak v svojem nadstropju stavbe. Dobrih pet minut čakamo dvigalo, da bi se odpeljali do majhne sejne sobe, kjer bo potekalo druženje ob kavi. Boštjan želi čas čakanja dobro izkoristiti in začne svoj poklic predstavljati kar tam.
Delo urednika športnega uredništva
"Šport se dogaja, ko ste ljudje prosti, po koncih služb, ob vikendih, ko imajo ljudje čas, da gredo na športne prireditve. Takrat se delo športnega novinarja začne. Torej imamo urnik in delovnik pogosto ravno obrnjen v primerjavi z ‘normalnimi ljudmi’," pojasni. Ko prispemo do majhnega prostora z okroglo mizo v sredini in s kavčem ob njej, ga Anja vpraša, ali je to njegova pisarna. "Ne, ta prostor se preureja. Ko sem začel svoje delo kot urednik, sem želel imeti pisarno skupaj s še nekaj sodelavci, saj sem hotel biti med ljudmi, ker je pomembno, da med novinarji sabo veliko komuniciramo."
Sabino najbolj zanima prav športno novinarstvo, "smučarski skoki in smučanje! Že ko sem bila majhna, sem pisala prispevke ob vsaki tekmi smučarskih skokov, vendar jih je mami žal vrgla stran. Zelo bi rada delala prakso pri vas!" razloži. "Na radiu je zelo pomemben glas, eno leto traja govorni del izobraževanja," doda Reberšak. Pojasni, da si lahko sicer odličen sodelavec, a če nimaš primernega glasu, z njimi ne moreš dolgoročno sodelovati. Pri radijskih voditeljicah je recimo pomembno, da nimajo previsokega glasu, razloži Sabini. "Ti nimaš previsokega glasu," jo novinar potolaži. "Na nedavni avdiciji smo od 70 prijavljenih izbrali štiri fante in potrebujemo še kakšen ženski glas. Dal ti bom svoj kontakt. Entuziazem je vedno dober," doda.
Imeti družino, redno zaposlitev — in biti uspešen novinar. Gre to skupaj?
Anja izpostavi, da se boji, da si ne bo uspela najti službe, ki bi bila prijazna družinskemu življenju. "Ko si mlad, si še zagnan, a kasneje si želiš imeti kolikor toliko normalen delovnik. Tudi v primeru, če nisi redno zaposlen, ti je veliko težje," pojasni svoje stahove. Boštjan Reberšak pojasni, da ima tudi sam dva otroka in da uživa z družino. "Ko še nisem bil urednik, sem imel dopoldneve proste in sem jih jemal iz šole. Imel sem veliko časa zanje. Je pa res, da je urnik dela novinarja specifičen. Obstajata samo dve opciji: ali se nad delom navdušiš ali ti zmanjka motivacije. V prvem primeru ti tudi urnik ne prinaša toliko preglavic."
"V kolikor nimaš redne zaposlitve, imaš verjetno probleme s tožbami, če poročaš kritično, in take stvari me tudi skrbijo," dodatno izpostavi Anja. Urednik pojasni, da na Valu 202 novinarji najprej nekaj let delajo honorarno, šele nato jih zaposlijo. "Do takrat novinarji niso ‘vrženi v ogenj’ - pereče teme interpretirajo izkušeni novinarji, mlajši kolegi jim pomagajo pri raziskovanju, pri pridobivanju materialov. Toda niso avtorsko izpostavljeni," doda.
Po dvournem srečanju se zdi, da so študentke nekoliko potolažene. "Boštjan je poudaril, da se z delom vse da, da je dobro, če že med študijem stopiš v novinarske vode, in da v tem primeru ni bojazni, da bi bil po končanem študiju brezposeln," pojasni Anja. Doda, da sta jo navdušila tako Reberšakov optimistični pogled na novinarski poklic kot njegova zagnanost v času študija, saj se je že po končanem prvem letniku študija oglasil na Valu 202, tako da se je lahko njegova karierna pot začela zelo hitro. "To je super motivacija za nas, bodoče novinarje," pove Anja.
O sodelovanju z mladimi
Ali si mladi upajo pristopiti do njega in ga prositi za sodelovanje? "Tisti, ki ne upa priti do mene in me vprašati, ne more biti novinar. Jaz ne grizem," pove in doda, da še nikoli ni zavrnil nobenega mlajšega kolega, ki bi se mu želel predstaviti. To, da si nekdo upa pristopiti, je po njegovem povezano s tem, kako gradiš svojo podobo in kako se zavedaš svojih pravic, dolžnosti in obveznosti. "Samozavest se skozi vse to gradi," razlaga. Kdor želi biti novinar, mora biti samozavesten, iskriv in radoveden, poudari. Ko tak študent pristopi do njihove ekipe, "če bomo v njem prepoznali potencial, če bo glasovno ustrezal, če bo pokazal zanimanje, če se bo znašel v sistemu dela in če bo navdušen," se skupno sodelovanje lahko začne, "vendar vmes je kar nekaj ‘če’-jev. Do tja je v vsakem primeru dolga pot," pojasni.
"Razmišljanje - ne samo pri mladih, temveč v slovenski družbi na splošno - da te po končanem faksu čaka služba, sicer ni slabo, vendar bi bilo treba razmišljati, kako v času fakultetnega izobraževanja zelo kakovostno delati, če si tega želiš. Samo s fakultetno izobrazbo ni nihče sposoben za skoraj nobeno delo na katerem koli nivoju," pove Reberšak.
Več pa v spodnjem videu.
