Slovenski kontrolorji letenja so se namreč pred kratkim znašli v popolnem radarskem mrku, saj je bil radar na Brniku pokvarjen, na avstrijskem radarju Koralpe, s sliko katerega si pomagajo ob takih primerih, pa so potekala vzdrževalna dela. Radarsko sliko Slovenija od Avstrijcev sicer kupuje za 50 milijonov tolarjev letno.
Kontrolorji letenja so v tem času letalski promet nadzirali brez radarske slike, letal pa je bilo zaradi varnosti v zraku pol manj. Kot se je izkazalo, radar na Brniku še ni bil generalno obnovljen in je neprestano deloval kar 9 let. »Ker nismo zagotovili vseh kriterijev za varnost ob daljšem izklopu smo obnovo radarja prestavili na spomladanske mesece,« je povedal direktor Uprave RS za civilno letalstvo Milan Krajnc.
Po ugotovitvah posebne komisije naša država sploh ne zadostuje evropskim merilom, saj radarskih sistemov nima dovolj. Potrebovali bi štiri neodvisne in med seboj povezane radarje, kontrolorji pa delajo le z dvema brniškim in enim avstrijskim radarjem.
"V Sloveniji bom najverjetneje morali postaviti radar ki ga že imamo in kupiti še enega in ga postaviti na primerno mesto," meni vodja posebne delovne skupine Jožef Slana. V začetku 90-ih let kupljeni radarski sistem, za katerega je država plačala 20 milijonov mark in ki že 7 let čaka v vojaškem skladišču v Kidričevem , bi moral stati na Menini planini. Vendar radarja zaradi protesta okoliških prebivalcev niso postavili. Med nasprotniki postavitve radarja je bil tudi Jakob Presečnik, ki danes kot minister za promet razmišlja drugače.
Slovenija bi morala kupiti še en radarski sistem, ki bi stal približno 5 milijonov evrov, njegova postavitev pa vsaj še 250 milijonov tolarjev. Za postavitev že kupljenega in uskladiščenega radarja pa bi bilo po izračunih prometnega ministrstva potrebnih 750 milijonov tolarjev. K temu znesku pa je potrebno prišteti še 280 milijonov tolarjev za popravilo in nujna vzdrževalna dela radarja na Brniku. "Sredstva za popravilo in vzdrževanje radarja na Brniku v letu 2003 bodo na ministrstvu za promet po besedah ministra Presečnika zagotovili z notranjimi prerazporeditvami. Za leto 2004 in prihodnja leta pa bo sredstva za radarski sistem potrebno vključiti v proračune.
Kot možne lokacije za postavitev dveh radarjev strokovnjaki omenjajo Pohorje, tako bi pokrili območje od ljubljanskega do mariborskega letališča, in Trnovski gozd, saj bi od tam pokrili še portoroško letališče in del italijanskega ozemlja. Vprašanje pa je, ali bodo lokalni prebivalci privolili v postavitev novih radarjev. Ministrstvo za promet bo namreč sprožilo postopek za nakup novega radarja šele po soglasju lokalne skupnosti in zagotovljenem denarju.
Strokovnjaki pa se vprašujejo, ali je kontrola letenja v Sloveniji sploh smiselna, saj Evropa teži k združevanju kontrol zračnega prometa, ki naj bi se začelo že čez dve leti. Na prometnem ministrstvu kljub temu trdijo, da so investicije v radarski sistem in zračna kontrola potrebni, saj bomo lastne radarske sisteme potrebovali tudi Ko bomo del združene evropske kontrole zračnega prometa. Sami bomo namreč še naprej nadzirali spodnji zračni prostor, predvsem prilete in vzlete s slovenskih letališč.
