Radikalna šolska reforma, SVIZ na nogah

Prihaja radikalna šolska reforma. Adijo devetletka, v osnovne šole se vrača "moderna osemletka", napoveduje minister za izobraževanje Borut Rončević. Ob tem pa v izobraževalnem sistemu načrtujejo tudi spremembe ocenjevanja, bolj individualen pristop, več učiteljske avtoritete pa tudi več ideološke pluralnosti. Velike besede in smeli načrti ob razgnitvi alarmantnih podatkov o osnovnih dosežkih slovenskih 15-letnikov, ki se slabšajo na vseh področjih. Tako pri bralni, matematični kot pri naravoslovni pismenosti.

Toda ali ni to zgolj rokohitrsko vračanje k nečemu, kar smo pred leti že poznali? Največji posamični sindikat v državi – SVIZ, ki ga vodi Branimir Štrukelj – je že na nogah. Veliko odprtih vprašanj pa imajo tudi učitelji in ravnatelji.

Praksi, ki so jo osnovne šole poznale zadnjih 23 let, očitno bijejo zadnja leta. Namesto devetletke bi se s šolskim letom 2028/2029 znova uvedlo osem razredov.

"Pomoje bi bilo to smiselno, ker bi šli eno leto starejši v šolo," meni ?? "Otroci so premajhni, da bi šli tako zgodaj v šolo," pravi. "Mogoče bi bilo eno leto otrokom prihranjeno, da bi dali mir otroštvu – če bodo začeli s 7. leti starosti."

A ravnatelj Osnovne šole Kašelj Jernej Šoštar na zgodnje šolanje gleda drugače od staršev. "Otroci so kot spužve. In prej ko se jih stimulira, prej kot jih daš v okolje, ki je stimulativno in od njih terja tudi kakšen miselni napor, je pravzaprav za njih preko igre bistveno lažje ter hitreje osvajajo znanja," pravi. Osemletka pa bi po njegovem  če ne drugega – pomenila vsaj eno generacijo otrok manj. "Kar potem pomeni tudi viške kadra in reorganizacijo celotnega sistema," dodaja Šoštar.

Lahko pa je to tudi ena od rešitev za pomanjkanje učiteljev, meni glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj. "Odrežete en razred v osnovni šoli in imate namesto devet osem razredov in ste en velik del problema s pomanjkanjem učiteljev, ki je seveda težek problem, rešili. Ampak jaz ne bi tega svetoval."

Kadrovsko okrepitev bi lahko prinesla tudi ministrova napoved, da bi v šolah lahko učili tudi tisti, ki niso šli po klasični poti pedagoškega študija, vrata v šolski sistem bi odprla dokazila.

"To poznamo iz nerazvitih držav, kjer je ključen problem, recimo v Afriki, da poučujejo ljudje, ki nimajo ustrezne pedagoške izobrazbe," razlaga Štrukelj. "Učitelj ni zgolj tisti, ki poučuje, ampak je pravzaprav mentor, vzgojitelj, tisti, ki s svojim zgledom, s svojimi dejanji, s svojo odprtostjo, širokostjo, s svojimi didaktičnimi pristopi notranje motivira učence in jih vleče naprej," dodaja Šoštar. "In če je to pot k višji stopnji kakovosti, da bodo lahko učili vsi, ki imajo pet minut časa, potem pravzaprav ne vem, ali živim v državi, ki rešuje tako zahtevne probleme z zahtevano resnostjo," še poudarja glavni tajnik SVIZ.

Tudi pomembnosti nacionalnega preverjanja znanja, ki zdaj predstavlja merilo za vpis v srednjo šolo, Šoštar ne bi popolnoma izničil. "V kolikor za učence nima nekega večjega pomena, ga učenci seveda vzamejo tudi temu primerno. In sedaj, ko smo imeli reformo in je NPZ del tudi vpisa v srednjo šolo, so rezultati boljši in učenci tudi bolj odgovorno pristopajo k temu," poudarja ravnatelj OŠ Kašelj. "Spreminjati stvari zato, ker želiš biti všečen, ali pa ker imaš občutek, da bi bili starši s tem bolj zadovoljni, je po moje premalo za nek resen izobraževalni sistem, od katerega je odvisna prihodnosti države," pa dodaja Štrukelj.

Sogovornika pa predvsem pogrešata, da pri oblikovanju sprememb niso sodelovali tisti, ki jih bodo na koncu tudi izvajali.

V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem soočili ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića in predsednika Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Saša Božiča.

Diagnoza je slaba: rezultati 15-letnikov padajo na vseh ključnih področjih. Zdravilo ministra pa radikalno – odprava devetletke. Kako bi to rešilo problem oziroma spremenilo stvari?

"Odprava devetletke je samo eno od desetih izhodišč. Mislim, da je bilo to osmo ali deveto izhodišče. Prvo izhodišče je vrniti znanje v središče tega, kar počnemo v šolah. To je tisto ključno. Ne obrazci, ne procedure, ampak znanje. Otroci morajo na koncu imeti znanje. Devetletka sama po sebi ni problem v letih. Problemi so številni. Recimo tudi to, da opismenjevanje traja tri leta, kar seveda povzroči, da se otroci kasneje naučijo brati in pisati ter se posledično kasneje začnejo učiti z branjem in pisanjem," odgovarja minister Rončević. Ob tem znova poudarja, da je izhodišč, ki so jih danes podrobneje predstavili, več. "Razumljivo je, da je najbolj odmevna ta sprememba, ker je videti najbolj strukturna, vendar so v resnici nekatere druge zadeve bistveno pomembnejše."

Pa Božiča to prepriča? Je to prava smer? In koliko so doslej šolniki sodelovali pri pripravi teh izhodišč?

"Omemba oziroma predlog ukinitve devetletke in prehoda na osemletko je tudi za nas presenečenje," odgovarja predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Do tega, ali pozitivno ali negativno, se težko opredeli. "Ker si v resnici težko predstavljamo, kaj to pomeni. Sam osebno si proces prehoda z devetletke nazaj na osemletko zelo težko predstavljam, kako bi bilo to izvedljivo v tako kratkem času, recimo v dveh letih. Gre za ogromen organizacijski, vsebinski in konec koncev tudi tehnični izziv. Tako da bomo videli."

Rončević ob tem dodaja, da bo imel predsednik združenja možnost pri tem sodelovati. "Do konca tega meseca bomo na ministrstvu imenovali strokovni svet, ki bo glavni strokovni organ pri pripravi reforme. Danes namreč še nismo naredili reforme, danes smo jo napovedali in predstavili izhodišča. Sodelovali bodo ravnatelji, učitelji, drugi strokovnjaki in seveda tudi delodajalci."

Božič ob tem pravi, da jih to seveda zanima. "Pri vsaki spremembi, ki se dogaja v šolstvu, je nujno, da sodelujemo tudi tisti, ki smo vsak dan vpeti v delo v šolah oziroma v delo z otroki. Pravzaprav po celotni vertikali – od vrtcev do osnovnih in srednjih šol. Vedno, ko bomo pozvani, bomo sodelovali."

Kako bodo pa pri tem spremenili način ocenjevanja? Ko minister govori o novem in boljšem znanju – ali bo nacionalno preverjanje znanja na koncu osnovne šole ostalo ali se bo kaj spremenilo?

"Danes, ko sem govoril o ocenjevanju, se NPZ-ja nisem niti dotaknil. Kar želimo narediti, je to, da bi ocena ponovno pomenila to, kar je pomenila nekoč. Če ima učenec petico, mora biti jasno, kakšno znanje ta ocena predstavlja. Ne pa, da je polovica otrok v razredu odličnih tudi zaradi različnih pritiskov, med drugim pritiskov staršev. Pri tem moramo biti iskreni. Na koncu imamo velik delež odličnjakov, hkrati pa imamo rezultate raziskave PISA, ki nikakor niso odlični. V okviru OECD so prvič celo pod povprečjem. Kar se tiče nacionalnega preverjanja znanja, bo to ostalo, vendar bo način njegove uporabe spremenjen. Postalo bo predvsem orodje za pridobivanje informacij, ki bo pomagalo pri usmerjanju otrok. V formalnem smislu ne bo nujno ključni pogoj za vpis v srednjo šolo. Če pa resno jemljemo našo željo, da se osredotočimo na otroke, bo njegova informativna vloga bistveno večja," pravi Rončević.

Pa se v Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev strinjajo s takšno politiko? Se ji, ne zdi, da otroci danes teste jemljejo resno predvsem zato, ker štejejo za naprej? Če bodo manj vplivali na vpis, jih morda tudi ne bodo jemali tako resno.

Božič odgovarja, da so otroci danes zelo praktični. Stvari se lotijo natanko toliko, kolikor je potrebno. "Tudi v šolah že precej časa opažamo in opozarjamo na inflacijo ocen – ko ocena štiri skoraj ni več dovolj dobra in ko ocena ni več nujno odraz znanja, ampak včasih tudi samo želje po potrditvi. Zavedati se moramo, da po sposobnostih nismo vsi enaki. Vedno je obstajala in bo obstajala Gaussova krivulja. Današnje ocene pa je ne odražajo več. Je pa res, da smo ravno z uvedbo NPZ kot merila za vpis v srednje šole pa le 'pokompenzirali' prejšnji sistem, v katerem je bila edino merilo zaključna ocena. Na ta način smo večjo težo dali dejanskemu znanju," pravi.

Celotno soočenje je na voljo v zgornjem videu.