Avtor prispevka: Miha Plementaš
Doktorju pravnih znanosti Radu Bohincu so, predvsem po zaslugi Matevža Krivica, v roke potisnili vroč kostanj izbrisanih, ki so si ga prejšnji notranji ministri predajali kot obrobno temo. In ga je olupil, kljub očitkom, da zavlačuje. Res je sicer, da je prvi rok Ustavnega sodišča zamudil, z decembrsko odločbo pa so mu ustavni sodniki dali vedeti, da njegova rešitev s tehničnim in sistemskim zakonom ni prava.
Matevž Krivic, pravni zastopnik izbrisanih, je povedal, da minister Bohinc že osem mesecev nezakonito in protiustavno zavlačuje z izvrševanjem odločbe ustavnega sodišča in je sedaj dobil ponovno ukaz, da mora začeti izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim takoj.
Drugače kot Krivic nekateri pravniki Bohinčevo ravnanje označujejo kot ustrezno, čeprav, kot pravi Miro Cerar, je prve mesece po aprilski odločbi Ustavnega sodišča po nepotrebnem zamudil. Cerar ocenjuje, da bi se ta razčiščevanja morda lahko začela tudi prej, vendar pa meni, da je minister storil vse, da bi po strokovni poti prišel do izvršitve te odločbe. Bojan Bugarič, državni sekretar na MNZ, je trdno prepričan, da je absolutno podpiral stališče stroke, tako da tu očitati, da stroka ne bi bila v prvem planu, je popolnoma neupravičeno in neutemeljeno.
Opozicija pa prav zaradi načina reševanja tega problema zahteva Bohinčev odstop. Janez Janša, predsednik SDS, odgovarja, da ta situacija zahteva neko odgovornost in ker je vlada pripeljala vse skupaj predaleč, bodo iskali grešne kozle. Če bo interpelacija vložena, bo najbrž tudi uspešna, ker bodo vladni poslanci glasovali zanjo, še meni Janša.
A ministra Bohinca hvalijo, da zna sklepati kompromise. Drugi pravijo, da je le neodločen. Kakorkoli, vse spore s podrejenimi, ko so javno prali notranje perilo, je rešil brez odpuščanj. Kmalu po začetku mandata se je zapletel s šefom mariborskih kriminalistov Mohorkom. Nekdanji načelnik kriminalistov Dušan Mohorko misli, da je z ministrom težko priti v spor, ker je v spornih primerih imel običajno nejasna stališča.
Najglasneje in kar nekajkrat, na primer zaradi nakupa stanovanja in službenih pristojnosti, sta se počila z nekdanjim generalnim direktorjem policije Pogorevcem. A sta na zamere ob imenovanju novega direktorja policije pozabila.
Razmere na Štefanovi je precej zapletel tudi državni sekretar Gregor Virant, ki je grozil z odstopom, če bi minister, kot trdi Virant, vztrajal pri političnih odločitvah. A mu ni bilo treba oditi. Virant je bil nazadnje zelo začuden, da je minister storil korak nazaj in da je ostal na svoji poziciji in dosegel tisto, kar je pravzaprav takrat hotel. Ne ve, kaj je ministra k temu vodilo, verjetno nikoli ne bo dokončno izvedel, kateri motivi so bili odločilni ali pa kdo ga je k temu prigovoril, še razmišlja Virant. Mirko Bandelj, generalni sekretar vlade, pa je povedal, da sta karakterno zelo različna človeka, po drugi strani pa je zanj tudi malo neprimerno, da ocenjuje, glede na to, da je ministru priporočil, da Viranta ohrani kot državnega sekretarja.
Naj bo zaradi cincavosti, privrženosti šefom ali sposobnosti sklepanja kompromisov: Rado Bohinc, minister za gospodarstvo v zadnji zvezni jugoslovanski vladi, prvi minister, ki je obiskal dom za ilegalne prebežnike, prvi notranji minister, ki so ga ponoči na domu ilegalno obiskali tatovi, bo najverjetneje prvi notranji minister, ki bo preživel celotni mandat.
