Rak želodca: če boste dobili vabilo na testiranje, se odzovite

Rak želodca povzroča več kot en milijon novih primerov in skoraj 800.000 smrti na leto po vsem svetu. V Evropi je bilo leta 2020 diagnosticiranih 136.000 novih primerov, kar predstavlja 12,8 odstotka vseh primerov na svetu. Glede na to, da se prebivalstvo tako v svetu kot v Evropi stara, je pričakovati, da bo absolutno število novih primerov še naraščalo.

Strokovnjaki opozarjajo, da je ključna težava v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v zahodnih državah. Raka želodca običajno odkrijejo šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave, da bi raziskali s tem povezane simptome. Posledica tega je slaba prognoza in nizka stopnja preživetja.

Pravočasno odkritje okužbe z bakterijo H. pylori in njeno zdravljenje bi po ocenah zmanjšala pojavnost raka želodca do 63 odstotkov. Žal v Evropi še ne poteka iskanje predstopenj raka in zgodnjega raka z gastroskopskimi kontrolami po starosti 40 let, je pa lansko leto zaživel projekt TOGAS, katerega cilj je prispevati k izboljšanju in krepitvi zdravja v Evropski uniji z zmanjšanjem bremena, ki ga povzroča rak želodca s predlogom Presejalnega programa EU za odkrivanje in zdravljenje okužbe z omenjeno karcenogeno bakterijo kot glavnega povzročitelja raka želodca in s predlogom presejanja na predrakave spremembe sluznice želodca in endoskopskega sledenja teh bolnikov.

V Sloveniji okužena četrtina prebivalcev

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) je najpogostejša okužba pri ljudeh. Po ocenah NIJZ je v Sloveniji okužena četrtina prebivalcev. V starosti do 30 let je okuženih približno 20 odstotkov prebivalcev, v starosti 50–74 let pa 68 odstotkov prebivalcev. Posameznik se običajno okuži do 10. leta starosti in potem okužbo nosi s seboj vse življenje. Možnost nastanka okužbe je odvisna od higienskih razmer (oskrba s pitno vodo, urejena kanalizacija, število otrok v sobi, osebna higiena ...). Način prenosa je fekalno-oralen ali od staršev predvsem mame na otroke. 

Če okužbo odkrijemo in ozdravimo v odrasli dobi, se ta pozneje ne ponovi (oziroma je verjetnost ponovitve nižja od odstotka). Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov. Pri preostalih so klinični znaki lahko razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ali zgodnja sitost. Zdravljenje občutno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek. 

Z zdravljenjem okužbe zmanjšamo tudi možnost za nastanek ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12, avtoimunske bolezni 2 idiopatska trombocitopenična purpura.

Če imate katerega od znakov okužbe, se obrnite na svojega osebnega zdravnika, so poudarili na novinarski konferenci NIJZ.

Preventivni program za preprečevanje raka želodca

V evropskih državah je ključna težava v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni. Tako raka želodca običajno odkrijejo šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave, da bi raziskali s tem povezane simptome. Posledica tega je slaba prognoza in nizka stopnja preživetja. 

"Program presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe je znanstveno dokazano učinkovit in cenovno najugodnejši pristop k preprečevanju raka želodca, kar priznavata tudi SAPEA in Evropska komisija," poudarja prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja projekta v Sloveniji. 

Projekt TOGAS – Na poti do presejanja raka želodca v Evropski uniji je sofinanciran s sredstvi EU prek programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency). V okviru projekta bo v šestih državah članicah EU izvedena pilotna raziskava testiranja in zdravljenja okužbe v populaciji 30–34 let. Skupaj z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC) in drugimi strokovnjaki bodo na podlagi zaključkov pripravili priporočila za program primarne preventive raka želodca. Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je torej zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov presejanja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Rezultati tega projekta bodo pomagali oblikovalcem politik pri vključevanju presejanja na raka želodca v njihove prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva. 

V pilotni raziskavi bo povabljenih 6000 zavarovancev ZD Ljubljana

Doktor Tepeš je na novinarski konferenci poudaril, da je največji problem, da 80 odtotkov okuženih z bakterijo H. pylori nima nobenega simptoma ali znaka bolezni, zato je zgodnje odkrivanje te bakterije ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za nastanek raka želodca in drugih s tem povezanih zdravstvenih težav.

V pilotni raziskavi 1, ki jo bo vodil NIJZ, bo za odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori povabljenih 6.000 zavarovancev ZD Ljubljana. Pomembno je, da se vsi mladi, ki prejmejo vabilo, nanj tudi odzovejo. Pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori bodo v okviru projekta TOGAS izvedli v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana).

V raziskavo bo vabljena skupina mladih odraslih (6.000 pacientov ZD Ljubljana v starosti od 30–34 let), ki jih bodo testirali na H. pylori in zdravili ob morebitnem pozitivnem rezultatu na okužbo. Potrjena in zdravljena okužba s H. pylori lahko pomembno izboljša zdravje in počutje posameznika, ki mu okužba povzroča različne želodčne težave. 

Ozdravitev okužbe s H. pylori pa dolgoročno v do 89 % zmanjša možnost nastanka raka želodca. Strokovna direktorica ZD Ljubljana, Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., je na novinarski konferenci predstavila pomen sodelovanja ZD Ljubljana pri projektu TOGAS in dodala: "V ZD Ljubljana verjamemo, da projekti in raziskave v osnovnem zdravstvu ter uvajanje novosti pomembno povečajo kakovost in strokovnost zdravstvene oskrbe naših pacientov. Tako smo v dosedanjih projektih med drugim uspešno preizkusili izvajanje telemedicinskih storitev, uvedli smo laičnega svetovalca. V februarju 2024 bomo v sodelovanju z NIJZ pristopili k izvedbi prve mednarodne klinične raziskave v ZD Ljubljana pod imenom Testiraj in zdravi Helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca".