Nedeljske lokalne volitve so na volišča privabile 53,27 odstotka volilnih upravičencev, kažejo še nepopolni in neuradni podatki. To je 5,63 odstotne točke več kot leta 2022, ko je bila udeležba v prvem krogu 47,64-odstotna.
Višje udeležbe na lokalnih volitvah Slovenija ni zabeležila vse od leta 2006, ko je glasovalo 58,22 odstotka volilnih upravičencev. Leta 2018 je bila udeležba 51,18-odstotna, leta 2014 pa 45,22-odstotna.
Med vsemi občinami je bila udeležba najvišja v Solčavi, kjer je glasovalo kar 82,44 odstotka volilnih upravičencev. Okoli 80-odstotno udeležbo so zabeležili še na Jezerskem, v Črni na Koroškem, Dobrovniku in Ribnici na Pohorju.
Najmanj volivcev je na volišča prišlo v Cankovi, le 36,36 odstotka. Manj kot 40-odstotno udeležbo so zabeležili tudi v Lenartu in Šmarju pri Jelšah. V vseh treh občinah je za županski položaj kandidiral le en kandidat.
V mestnih občinah je bila udeležba nekoliko nižja od državnega povprečja, in sicer 50,61-odstotna. Najvišja je bila v Velenju (55,49 odstotka), sledila sta Koper (53,72 odstotka) in Celje (53,09 odstotka). V Ljubljani je glasovalo 51,92 odstotka volilnih upravičencev, v Mariboru 45,12 odstotka, najmanj med mestnimi občinami pa v Novi Gorici (44,01 odstotka).

V 45 občinah bo potreben drugi krog
V prvem krogu so župane izvolili v 167 občinah, kar je dve več kot pred štirimi leti. V 45 občinah bo odločitev padla 29. novembra.
V 45 občinah je bil sicer že pred volitvami znan edini županski kandidat, saj ni imel protikandidata. Med njimi je tudi Slovenj Gradec, kjer je Tilen Klugler osvojil tretji mandat.
V šestih od dvanajstih mestnih občin so župani že izvoljeni. V vseh gre za dosedanje župane, ki so ohranili položaj: Matijo Kovača v Celju, Janeza Kerina v Krškem, Damjana Anželja v Murski Soboti, Gregorja Macedonija v Novem mestu, Petra Dermola v Velenju in Tilna Kluglerja v Slovenj Gradcu.
V Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju, Novi Gorici in na Ptuju bodo morali volivci na volišča še enkrat.

Ljubljana: Janković prvič v drugi krog
Eden najodmevnejših razpletov je v Ljubljani. Zoran Janković, ki je prestolnico prvič prevzel leta 2006 in doslej vse županske volitve dobil že v prvem krogu, tokrat ni prejel potrebne večine.
Mesec je medtem ocenil, da so volivci izrazili željo po spremembi na čelu mesta. Oba kandidata sta prepričana o svoji zmagi v drugem krogu.
Spremembe se obetajo tudi v 45-članskem mestnem svetu. Po delnih rezultatih bo imela Lista Zorana Jankovića 13 svetnikov, Levica deset, SDS pet, Gibanje Svoboda štiri, po tri lista Aleša Primca in Pirati, po dva lista Ljubljana smo vsi in Lista Aleksandra Repića, po enega pa SD, NSi s Fokusom in Vesna.
Maribor bo odločal med Frangežem in Greinerjem, v Kranju presenetljiv izpad Rakovca
V Mariboru, kjer dosedanji župan Saša Arsenovič po dveh mandatih ni več kandidiral, se bosta v drugem krogu pomerila Matevž Frangež, ki ga podpirajo SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev, ter radijec Bor Greiner, ki je kandidiral s podpisi volivcev.
Po delnih rezultatih je Frangež prejel dobrih 28 odstotkov glasov, Greiner pa skoraj 23 odstotkov. Tesno za njima sta bila mestni svetnik Andrej Bauman z okoli 21 odstotki in nekdanja smučarka Katja Koren s skoraj 19 odstotki.
Še večje presenečenje so prinesle volitve v Kranju, kjer se aktualni župan Matjaž Rakovec ni uvrstil niti v drugi krog. Zasedel je tretje mesto, za županski položaj pa se bosta pomerila Janez Černe in Irena Dolenc.
Rakovec je poraz pripisal predvolilni kampanji, ki jo je označil za "zelo umazano, z veliko podtikanji".

Drugi krog bo tudi v Kopru, kjer se bosta pomerila aktualni župan Aleš Bržan, ki je prejel približno 47 odstotkov glasov, in Nik Popovič, sin nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča, ki je zbral nekaj več kot 31 odstotkov.
V Novi Gorici bosta tekmeca aktualni župan Samo Turel in Bogdan Česnik, na Ptuju pa dosedanja županja Nuška Gajšek in Janko Širec.
Kovač prepričljivo premagal Šrota, uspešna tudi Macedoni in Dermol
V Celju je aktualni župan Matija Kovač že v prvem krogu osvojil drugi mandat. Prejel je 64,75 odstotka glasov, njegov predhodnik Bojan Šrot, ki se je po štirih letih želel vrniti na županski položaj, pa 29,16 odstotka.
Kovač je tako še drugič zapored premagal Šrota, ki je Celje pred letom 2022 vodil 24 let.
V Novem mestu je Gregor Macedoni osvojil približno 72 odstotkov glasov in si zagotovil nov mandat. V Velenju je Peter Dermol zmagal z 62,78-odstotno podporo, v Murski Soboti pa je Damjan Anželj prejel več kot 65 odstotkov glasov.
V Krškem je dosedanji župan Janez Kerin prejel 56,54 odstotka glasov in ponovil uspeh izpred štirih let.
Rekorderja že devetič izvoljena za župana
Med izvoljenimi so tudi številni dolgoletni župani. Franc Čebulj bo občino Cerklje na Gorenjskem vodil že deveti mandat. Župan je vse od ustanovitve občine pred 32 leti, tokrat pa prvič ni imel protikandidata.
Deveti mandat je osvojil tudi Matjaž Švagan v Zagorju ob Savi, kjer je z 79 odstotki glasov premagal edino protikandidatko.
Osmi mandat sta brez protikandidatov osvojila Matic Tasič na Prevaljah in Stanko Ivanušič na Razkrižju, Robert Smrdelj pa je v Pivki za osmi mandat premagal protikandidata.
Med 167 župani, izvoljenimi v prvem krogu, je kar 137 takih, ki funkcijo že opravljajo.

Ponekod več kot 90 odstotkov glasov, drugod odločala peščica
Med kandidati, ki so imeli protikandidate, je bil najprepričljivejši župan Braslovč Tomaž Žohar, ki je prejel 91,34 odstotka glasov. V Lovrencu na Pohorju je Marko Rakovnik osvojil 90,86 odstotka, v Trzinu pa Peter Ložar 90,39 odstotka glasov.
Na drugi strani so bili nekateri izidi izjemno tesni.
V Oplotnici je Aleš Veber zmagal s 1150 glasovi, njegov protikandidat Franci Ribič pa jih je prejel 1131. Razlika je znašala le 19 glasov. Tesno je bilo tudi v Semiču.
Z najnižjim deležem glasov med izvoljenimi je na Polzeli zmagal Jože Kužnik, ki je prejel 50,25 odstotka glasov.
Znimivo je bilo dogajanje v Kamniku. Potem ko se je kamniškemu županu Mateju Slaparju po večini preštetih glasov obetal tretji mandat, je po preštetju vseh glasov nedeljskih volitev prišlo do preobrata. Potreben bo drugi krog, v katerem se bo Slapar, ki je v nedeljo dobil 49,6 odstotka glasov, pomeril z Romano Učakar, ki jih je dobila 23,3 odstotka.

Med strankami največ županov in svetnikov SDS
Tudi tokrat so na županskih volitvah prevladovali kandidati, ki so nastopili s podpisi volivcev oziroma podporo neodvisnih list.
Med parlamentarnimi strankami je največ županov osvojila SDS, in sicer deset. Sledi SD z osmimi, SLS s šestimi in NSi s petimi izvoljenimi župani. Gibanje Svoboda in Demokrati Anžeta Logarja imajo po enega.
SDS je osvojila tudi največ mandatov v občinskih svetih, skupno 666. Sledijo NSi z 278, SD z 271 in Gibanje Svoboda z 266 mandati. SLS jih ima 163, Levica in Demokrati po 39.
Med izvoljenimi župani le 24 žensk
Med župani, izvoljenimi v prvem krogu, je 24 žensk, kar predstavlja dobrih 14 odstotkov. Pred štirimi leti je bilo na vseh županskih volitvah izvoljenih 29 žensk oziroma dobrih 13 odstotkov vseh županov.
V drugi krog se je letos uvrstilo še 20 kandidatk.
V nobeni od mestnih občin županja ni bila izvoljena že v prvem krogu. V drugem krogu pa se za položaj potegujeta Nuška Gajšek na Ptuju in Irena Dolenc v Kranju.
Zagotovo bodo županjo dobili v Rušah, kjer se bosta pomerili Urška Repolusk in Barbara Jert.
Danes še štetje glasov po pošti
Občinske volilne komisije bodo danes k rezultatom prištele še glasove, prispele po pošti, zato se lahko posamezni izidi še spremenijo.
V občinah, kjer župana še niso izvolili, se nadaljuje predvolilna kampanja pred drugim krogom, ki bo v nedeljo, 29. novembra.
Novoizvoljeni župani bodo občine vodili prihodnja štiri leta.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.