Predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da so močne, strokovne in neodvisne nadzorne institucije ključne za varovanje pravic, za transparentno delovanje javnih institucij ter za zaupanje ljudi v demokratično in pravno državo, je zapisano v objavi.
Posebno pozornost sta sogovornici namenili novim nalogam Informacijskega pooblaščenca pri nadzoru nad izvajanjem akta o umetni inteligenci. Izpostavili pa sta tudi pomen pravice do dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov.
Delo Informacijskega pooblaščenca je lani sicer zaznamoval izrazit porast pritožb in prijav na vseh področjih. Na področju dostopa do informacij javnega značaja, kjer število pritožb narašča iz leta v leto, je Informacijski pooblaščenec lani obravnaval več kot 900 pritožb, kar je skoraj 20 odstotkov več kot leta 2024.
Na področju varstva osebnih podatkov pa je Informacijski pooblaščenec lani zabeležil še posebno skokovit porast postopkov. Število vseh nadzornih, prekrškovnih in čezmejnih se je povečalo za več kot 40 odstotkov.
Informacijski pooblaščenec je lani izdal tudi skoraj 40 odstotkov več mnenj o zakonodajnih predlogih, ki niso ustrezno upoštevali varstva osebnih podatkov. Poudarili so še, da lahko upoštevanje pravil varstva osebnih podatkov izboljša procese digitalizacije in zmanjša tveganja za razkritje in napačno obdelavo podatkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.