V predstavitvi stališč poslanskih skupin so ratifikacijo pogodbe o NEK podprli v LDS, ZLSD in DeSUS, odločno nasprotovanje pa so ji izrekli v SDS, NSi in SMS, medtem ko so v SLS napovedali "glasovanje po svoji vesti". Ratifikaciji meddržavne pogodbe nasprotujejo tudi v SNS, je bilo razbrati iz obrazložitve glasu Saša Pečeta, po besedah katerega bo pogodba dolgoročno še poslabšala odnose s sosednjo Hrvaško.
Dopolnilo k zakonu o ratifikaciji meddržavne pogodbe o NEK določa, da je, v kolikor bo po ratifikaciji te pogodbe Slovenija kot članica EU dolžna prevzeti odgovornost za izpolnjevanje rokov za dokončno ureditev upravljanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, slovenski del meddržavne komisije iz 18. člena te pogodbe pri potrjevanju programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva oz. pri njegovem občasnem revidiranju vezan na roke, ki bodo določeni z aktom EU.
Vladi Slovenije in Hrvaške v sklenjeni meddržavni pogodbi soglašata, da se krška nuklearna elektrarna iz javnega podjetja, v kar jo je slovenska vlada preoblikovala z uredbo 30. julija 1998, preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo. Njen osnovni kapital naj bi bil razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti Eles Gena in HEP, paritetno pa naj bi bili sestavljeni tudi organi družbe, in sicer skupščina, nadzorni svet in uprava.
Zelena luč za oba "jedrska" zakona
Odbor DZ za infrastrukturo in okolje je skorajda soglasno potrdil predlagane spremembe dveh zakonov, povezanih z NEK in posredno tudi s slovensko-hrvaško pogodbo o NEK. Člani odbora so prižgali zeleno luč za spremembo zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK ter za dopolnitev zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
Podprli so tudi besedilo člena, ki govori o tem, da vlada najkasneje do konca leta 2004 pripravi dopolnitev obstoječega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim jedrskim gorivom in ga predloži v sprejem državnemu zboru z namenom, da je lokacija odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odobrena najkasneje do leta 2008, odlagališče pa pridobi dovoljenje za obratovanje najkasneje do leta 2013. Z navedbo omenjenih rokov v slovenski zakonodaji se Posavci povsem strinjajo, bolj pa jih po besedah Bogoviča skrbi izpeljava morebitne odpovedi meddržavne pogodbe o NEK.
Opozicija: Dopolnila spreminjajo vsebino zakona
Minister za okolje in prostor Kopač je na začetku razprave poslancem pojasnil, da zakon ne odpravlja domnevnih slabosti iz meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško, temveč je zgolj operativni akt za njeno izvedbo. Zlasti podrobno določa izvedbo 17. člena meddržavne pogodbe.
»Če bo pogodba ratificirana na obeh straneh, bosta obe državi s svojima proračunoma jamčili vsaka s po 50-odstotnim deležem pri plačevanju v sklad za razgradnjo jedrske elektrarne,« je povedal Kopač. Minister je glede možnosti, da hrvaški zavezanec za plačilo ne bo plačeval v sklad za razgradnjo nuklearke dejal, da pogodba ob začetku veljavnosti določa enoletni rok, po katerem začne veljati državno jamstvo, če v tem času ne bo priliva v sklad.
Poslanci opozicije, ki so jim pritegnili tudi poslanci SLS, so opozarjali, da so nova dopolnila k zakonu dobili »na mizo« tik po seji pristojnega odbora za infrastrukturo in okolje, čeprav gre za vsebinsko pomembne spremembe, o katerih bi moral še pred sejo državnega zbora odločati prav odbor. »Rad bi glasoval za zakon, vendar se po zadnjih spremembah zakona ne znajdem več,« je bil razburjen Janez Podobnik (SLS).
Krški župan Franci Bogovič pa je povedal, da besedilo, ki so ga krški občinski svetniki podprli na pogovorih z ministrom Kopačem, odstopa od najnovejših predlogov vlade, ki so jih kot dopolnila k zakonu vložili poslanci LDS. »Še zdaj je negotovo, ali ne bo vložena zahteva za razpis referenduma,« je opozoril Bogovič in dodal, da krški občinski svetniki na korespondenčni seji pozorno spremljajo dogajanje v parlamentarni dvorani.