Razbitje družine kot sredstvo

Enkrat že zavrnjeni prosilec za azil iz BiH, ki ima v Sloveniji ženo in otroka, je želel v skladu z zakonom o azilu vložiti ponovno prošnjo, vendar so mu to v sektorju za azil notranjega ministrstva onemogočili.

Pri tem so po prepričanju nekdanjega ustavnega sodnika Krivica zagrešili "hudo in namerno kršitev pravic prizadetega, ki najbrž pomeni tudi kaznivo dejanje kršenja pravice do vloge po 155. členu kazenskega zakonika". Prosilec je prošnjo vložil zaradi zanj bistveno spremenjenih okoliščin.

Krivic kot zastopnik prosilca navaja, da je bil uradnik, ki je bil neposredni izvajalec postopka, pripravljen spoštovati zakon, a je od nadrejenih dobil navodila, da prošnje ne sme sprejeti na zapisnik. Krivic je prošnjo kljub temu uspel zdiktirati v zapisnik, a vodstvo sektorja za azil te vloge ni hotelo upoštevati oziroma vlagatelja obravnavati v skladu z zakonom o azilu. Če kršitev ne bo takoj odpravljena, bo podana tudi kazenska ovadba, napoveduje Krivic.

Grobe kršitve

"Po tej zelo sporni določbi, ki je zaradi suma protiustavnosti v postopku pred ustavnim sodiščem, bi ga sicer smeli odpeljati iz azilnega doma in ga nastaniti v Centru za tujce v Postojni," navaja Krivic. Po nastanitvi v Postojni pa bi ga morali do dokončne odločitve zadržati v Sloveniji, vendar so ga že naslednji dan izgnali na Hrvaško. "Vse to je bilo z zavrnitvijo sprejema prošnje za azil grobo kršeno," piše Krivic.

Prosilčevi zunajzakonski partnerici in njunemu sedemletnemu otroku je bila pred časom onemogočena ponovna vložitev prošnje za azil. To je bilo storjeno "z očitnim skrajno nehumanim namenom, da se družina razbije", meni prosilčev zastopnik, ki opozarja na hudo stisko otroka in matere zaradi ločitve družine. Prosilec je sicer trenutno na Hrvaškem.

Sporno ravnanje državnih organov?

"Če je bil tujec ostranjen iz države kljub temu, da je v tridnevnem roku vložil tožbo na upravno sodišče, bi utegnilo biti ravnanje državnega organa sporno," je za 24ur.com povedal Aleš Butala iz Urada varuha človekovih pravic. "V vsakem primeru pa mora uradnik sprejeti prošnjo."

Prosilec za azil, ki mu je bila prošnja za azil zavrnjena, lahko ponovno vloži prošnjo ob priložitvi ustreznih dokazil o novonastalih okoliščinah. Če teh dokazil ni, lahko organ s sklepom prošnjo zavrže. Zoper ta sklep je možna tožba na upravno sodišče v roku treh dni. Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje nedavno spremenjenega zakona o azilu, ki omogoča deportacijo tujca kljub njegovi pravočasni tožbi. Do dokončne odločitve ustavnega sodišča zato policija ne sme izgnati prosilca za azil, če v postopku o njegovi prošnji še ni pravnomočno odločeno, pojasnjujejo na uradu varuha človekovih pravic.

Neomajni vodja sektorja

Krivic navaja, da je bil vodja sektorja za tujce kljub opozorilom o nezakonitosti pri odločitvi neomajen in ni bil pripravljen počakati nekaj dni, ko bi bila tudi usoda žene in sina morda že znana, da bi bodisi vsi skupaj zapustili Slovenijo ali vsi skupaj ostali v njej.

Zoper ravnanje uradnih organov sedaj teče postopek pred vrhovnim sodiščem. Krivic se še sprašuje, ali bo v naslednjih dneh v pravni državi Sloveniji "zoper tako eklatantne kršitve zakonitosti in humanosti" vendarle še mogoče kaj storiti.

Krivic je na predsednika republike, notranjega ministra, varuha človekovih pravic in komisijo DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti naslovil "apel k humanosti". Z njim pa je seznanil tudi ustavno sodišče, domače in mednarodne humanitarne organizacije. Amnesty International Slovenija, predstavništvo Uradu Združenih narodov za begunce UNHCR, komisarju Sveta Evrope za človekove pravice, Evropski komisiji proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evrope ter slovenskim nevladnim organizacijam.