Raziskava: 90 odstotkov Slovencev zaužije premalo prehranskih vlaknin

Strokovnjaki so na osnovi nacionalno reprezentativne prehranske raziskave Si.Menu ovrednotili vnos prehranske vlaknine pri prebivalcih Slovenije. Vključili so mladostnike, odrasle in starejše odrasle iz vseh regij. "Raziskava je pokazala, da kar 90 odstotkov prebivalcev dnevno zaužije manj od priporočenih 30 gramov prehranske vlaknine. Povprečni vnos je bil bistveno manjši – okrog 20 gramov," je bistveni izsledek povzel dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Do omenjenih odkritij so raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko prišli skupaj s kolegi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Instituta Jožef Stefan in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ustrezen vnos prehranske vlaknine ima dokazano ugoden vpliv na prebavo, zmanjša se tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2 

Ključni viri prehranske vlaknine v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelki. Priporočen vnos prehranske vlaknine dosežemo s pestro in uravnoteženo prehrano, ki vključuje več takšnih živil, kar ima dolgoročen ugoden vpliv na zdravje. Velike učinke dosežemo že z majhnimi spremembami, na primer z zamenjavo belega kruha s polnozrnatim, so pojasnili vključeni v raziskavo. 

Po njihovih besedah so se že antični Grki zavedali, da je prehranska vlaknina ključ do dobre prebave, saj so pri težavah z zaprtjem priporočali pšenične otrobe. Kasneje se je odnos do vlaknin oziroma luščin žit začel spreminjati. Z razvojem tehnologij jih je namreč postalo možno odstranjevati iz živil. Na ta način na primer dobimo belo moko, osnovno sestavino belega kruha, ki pa ima majhno vsebnost prehranskih vlaknin. Znanstveniki so nato z napredkom znanosti na področju prehrane dokazali, da so bile takšne spremembe zelo škodljive. Z raziskavami so utemeljili, da je prehranska vlaknina pomemben del uravnotežene prehrane, saj ugodno vpliva na vrsto zelo različnih funkcij v prebavnem traktu ter vpliva na presnovo in splošno zdravje. "Poleg najbolj poznanega ugodnega vpliva na prebavo prehranska vlaknina tudi zmanjšuje tveganje za nastanek različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 in rakom," so razložili avtorji raziskave.

Prehransko vlaknino najdemo v številnih živilih rastlinskega izvora, kot so žita, stročnice, zelenjava in sadje 

Strokovnjaki priporočajo vsaj 30 gramov prehranske vlaknine na dan. A aktualnih podatkov, koliko je v resnici zaužijejo različne populacijske skupine v Sloveniji, doslej še ni bilo.  Raziskovalci omenjenih institucij so zato izvedli obsežno raziskavo, katere cilj je bil ne le ugotoviti količine zaužite prehranske vlaknine, temveč tudi identificirati najpomembnejše prehranske vire in skupine prebivalcev z večjim tveganjem. Dr. Barbara Korousic Seljak z Instituta Jožef Stefan je pojasnila, da je bilo raziskovanje vnosa prehranske vlaknine zahtevno, saj so morali po eni strani upoštevati podrobne podatke o prehrani prebivalcev na individualnem nivoju, po drugi pa tudi natančne informacije o sestavi zaužitih živil: "Žal pa prav podatkov o vsebnosti prehranske vlaknine v določenih živilih mnogokrat ni, zato je treba kombinirati podatke iz različnih podatkovnih baz. Posebnost raziskave je, da je bila za natančnejšo oceno vnosa prehranske vlaknine uporabljena metoda, ki poleg dnevnika uživanja posameznih živil vključuje tudi vprašalnik o pogostosti uživanja posameznih skupin živil."

'Sodoben način prehranjevanja vključuje preveč zelo predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranske vlaknine'

Pravst je razložil, da je vzorec vključeval prebivalce Slovenije, stare med 10 in 74 let, skupaj 1.248 Slovencev iz vseh slovenskih regij. Po njegovih besedah je raziskava pomembna tudi za politične odločevalce, saj si lahko na njeni osnovi skupaj prizadevajo izboljšati prehranske navade prebivalcev: "Rezultati so žal pokazali, da nas na tem področju čakajo hudi izzivi, saj je vnos prehranske vlaknine nezadosten pri kar 90 odstotkih mladostnikov in odraslih ter pri 84 odstotkih starejših odraslih. Povprečni dnevni vnos prehranske vlaknine je v vseh populacijskih skupinah bistveno manjši od priporočenih 30 gramov – pri starejših odraslih 22 gramov, pri odraslih 21 gramov, pri mladostnikih pa le 20 gramov. Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje preveč močno predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranske vlaknine."

Raziskava je tudi pokazala, da so živila, ki pri prebivalcih Slovenije največ prispevajo k vnosu prehranske vlaknine, zelenjava in sadje, žita ter žitni in pekovski izdelki. Dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko je izpostavila, da so zaznali značilne razlike med obravnavanimi skupinami prebivalcev. Starejši odrasli denimo zaužijejo več prehranske vlaknine – tudi zaradi večje količine zaužite zelenjave, ki je mladostniki zaužijejo bistveno manj. "Večja količina zaužite zelenjave bi bila sicer koristna pri vseh starostnih skupinah, ne le zaradi prehranske vlaknine, temveč tudi zaradi drugih koristnih snovi. Pomembne premike bi lahko dosegli tudi, če bi izdelke iz bele moke zamenjevali s polnozrnatimi. Ker pa so s trditvijo 'polnozrnato' pogosto označena tudi predelana živila, naj bodo potrošniki pri izboru živil pozorni tudi na druge parametre hranilne vrednosti – pri kruhu na primer na vsebnost soli, pri žitih za zajtrk pa na vsebnost dodanega sladkorja," je priporočila.

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija 2015–2025 izpostavlja, da je treba delež prebivalcev, ki uživajo polnozrnata živila, občutno povečati, da bi dosegli vnos najmanj 30 gramov prehranske vlaknine dnevno. Dr. Katja Povhe Jemec z ministrstva za zdravje, ki je raziskavo sofinanciralo, je poudarila, da so podatki že med sprejemanjem programa pokazali, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa le 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa nikoli: "Prav zaradi tega je bil zastavljen cilj nacionalnega programa tudi povečati ponudbo prehransko ustreznejših in preoblikovanih živilskih izdelkov, k čemur sodi tudi vključevanje prehranske vlaknine. Zaradi čim hitrejšega doseganja cilja se je Slovenija pridružila tudi evropskemu projektu za spodbujanje uživanja polnozrnatih izdelkov na osnovi prenosa uspešnih izkušenj iz Danske, ki je na tem področju zelo uspešna." Raziskavo sta poleg ministrstva sofinancirali tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Evropska agencija za varnost hrane.

Po besedah raziskovalcev rešitev predstavljata pogostejše poseganje po nepredelanih živilih in lastna priprava obrokov iz osnovnih sestavin, vključno s polnozrnatimi žiti, stročnicami in zelenjavo. "Slabe prehranske navade so še posebej problematične pri mladostnikih, saj se v tem obdobju oblikujejo vzorci, ki nas zaznamujejo tudi v kasnejših življenjskih obdobjih," so opozorili.

Prehranske vlaknine znižujejo raven holesterola v krvi

Med prehranske vlaknine uvrščamo predvsem sestavljene ogljikove hidrate, ki zaradi posebnosti v kemijski strukturi niso prebavljivi. Kljub temu lahko nekatere vrste prehranske vlaknine za telo predstavljajo manjši vir energije, saj s pomočjo mikrobiote fermentirajo v debelem črevesu. Dr. Blaž Ferjančič z ljubljanske biotehniške fakultete je pojasnil, da prehransko vlaknino v osnovi ločimo na topno in netopno, kar je povezano tudi s fiziološkimi lastnostmi: "Topne prehranske vlaknine so se v raziskavah izkazale za še posebej učinkovite pri zmanjševanju tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni, saj znižujejo raven krvnega holesterola. Večje količine te vrste prehranske vlaknine najdemo predvsem v nekaterih vrstah sadja, zelenjavi in stročnicah, pa tudi na primer v ječmenu in ovsu. Po drugi strani pa imajo večjo vsebnost netopne prehranske vlaknine, ki ima zelo pomembno vlogo pri uravnavanju prebave oziroma pogostosti odvajanja, predvsem žitni otrobi, polnozrnata žita in nekatere vrste zelenjave, na primer korenje, pa tudi sadje, denimo jabolka. Naša raziskava je pokazala, da je prav vnos netopne prehranske vlaknine bistveno premajhen in da je torej prebivalce zelo pomembno spodbujati k uživanju polnozrnatih živil." Ob tem je tudi on poudaril, da so dober vir prehranske vlaknine tudi stročnice, ki so v današnji prehrani "žal prepogosto zapostavljene, predstavljajo pa cenovno zelo dostopen vir prehranske vlaknine in drugih koristnih hranil".

'Zadosten vnos prehranske vlaknine pripomore tudi k uravnavanju telesne mase'

Sodelujoči so si edini, da je raziskava pokazala več vrzeli in priložnosti, kako izboljšati prehrano Slovencev. Dr. Urška Blaznik z NIJZ je svetovala, da lahko ustrezno količino prehranske vlaknine zagotovimo s pestro in uravnoteženo prehrano, ki naj vključuje pretežno nepredelana in zato polnovredna rastlinska živila: "Naša raziskava je pokazala, da je vnos prehranske vlaknine značilno manjši pri posameznikih s prekomerno telesno maso. Prav pri njih so spremembe prehranskih navad še posebej pomembne, saj lahko zadosten vnos prehranske vlaknine pripomore tudi k uravnavanju telesne mase." Večji vnos prehranske vlaknine je sicer koristen za vse skupine prebivalcev. 

Ob tem so vključeni v raziskavo še izpostavili, da ima uživanje polnozrnatih žit pomembno vlogo tudi v luči trajnostnega načina prehranjevanja, ki na eni strani poudarja pomen prehrane pri ohranjanju človekovega zdravja, na drugi pa se zavzema za okolje z zmanjševanjem količin odpadne hrane ter z ohranjanjem vodnih virov in kmetijskih zemljišč.

Polnozrnati kruh vsebuje kar trikrat več prehranske vlaknine kot beli

100 gramov belega kruha vsebuje 2,3 grama prehranske vlaknine, enaka količina polnozrnatega pšeničnega kruha pa je vsebuje kar trikrat več, 7,4 grama, so za primer navedli avtorji raziskave. Po njihovih besedah je tudi vrsta drugih živil vir prehranske vlaknine: "V srednje velikem jabolku (200 gramov) so štirje grami prehranske vlaknine, v skledici kislega zelja (100 gramov) sta približno dva grama prehranske vlaknine, v pesti lešnikov ali kuhanega fižola (30 gramov) pa približno štirje grami. Vse to kaže, da je za podporo zdravju s pestro prehrano preprosto zaužiti priporočenih 30 g prehranske vlaknine. Prepustite se domišljiji in izbirajte polnozrnate izdelke ter obogatite običajne jedi s stročnicami, semeni in oreški, predvsem pa ne pozabite na tradicionalne in malo manj tradicionalne jedi, kot so jedi iz fermentirane zelenjave. Pa dober tek, Slovenija," so spodbudili raziskovalci.