Da bi se osamosvojili, so mladi pripravljeni sprejeti tudi slabe bivanjske razmere

Raziskava, ki so jo izvedli na univerzah v Ljubljani in v Mariboru, daje ministrstvu za šolstvo vpogled v položaj mladih na različnih ravneh in je temeljno izhodišče za prihodnji nacionalni program za mladino, je povedala ministrica Simona Kustec. Resorna ministrstva bodo po njenih besedah s pomočjo raziskave v prihajajočem obdobju lažje oblikovala ustrezne ukrepe in z njimi pomagala mladim.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 1200 mladih, predstavlja nadaljevanje raziskav iz let 2010 in 2000. Vključila pa je tudi nekatera nova področja, denimo odnos do migracij in potrošništva, je pojasnil Andraž Zgonc z Urada RS za mladino. Po njegovih besedah razbija številne mite o mladih, ki so zakoreninjeni v družbi. Tako glede na njene izsledke denimo ni res, da mladi veliko pijejo in kadijo. Nekadilcev je tokrat 70 odstotkov, kar je 15 odstotnih točk več kot leta 2010. Alkoholnih pijač pa ne pije 20 odstotkov vprašanih, kar je devet odstotnih točk. S športom se vsak teden ukvarja dve tretjini vprašanih, kar je malenkost več kot pred desetimi leti, je povedal Miran Lavrič z Univerze v Mariboru.

"Raziskava je pokazala, da so problematike, na katere smo opozarjali mladi v zadnjem desetletju, resnične in realne," poudarja predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Miha Zupančič. Med te je naštel stanovanjsko problematiko, prekarnost, ekonomsko stisko in povečanje duševnih težav. "Vse skupaj pa je povezano še z današnjim družbenih sistemom, ki stalno spodbuja storilnosti in kjer imajo mladi vedno strah pred neuspehom in za vsak neuspeh dobijo občutek, da so krivi sami. Današnji nosilci družbene moči ne samo, da imajo odgovornost mladim pomagati pri soočanju z izzivi prihodnosti, ampak je to tudi njihova dolžnost," dodaja.

Od staršev se mladi odseljujejo v povprečju dve leti mlajši

"Kot zelo pozitivno lahko ocenjujemo podatek, da se mladi v Sloveniji od staršev odseljujemo hitreje kot pred desetimi leti," ugotavljajo v raziskavi. Ocenjena povprečna starost pri odselitvi je bila leta 2019 27,7 leta oz. dve leti manj kot leta 2010. "Pri tej točki pa vseeno poudarjamo, da hitrejše osamosvajanje ne pomeni, da se stanje na trgu nepremičnin izboljšuje, pač pa, da smo mladi pripravljeni za osamosvojitev od staršev sprejeti tudi slabe bivanjske razmere ali pa smo bolj prilagodljivi na trgu dela, da si hitreje uredimo svoje bivanje." 

Medtem ko je pred desetimi leti tako skrb glede stanovanjskega vprašanja imela tretjina vprašanih, se je zdaj delež povečal na 45 odstotkov. Cene nepremičnin in najemnin tako v mestnih središčih kot izven njih še naprej rastejo v nebo, celostne stanovanjske politike pa v Sloveniji nimamo, čeprav je ta nujna, dodajajo pri MSS.

Mladi so pripravljeni na marsikaj, če bi to pomenilo boljše življenjske možnosti. Tako je več pripravljenosti na trajno preselitev v drugo evropsko državo. Delež pripravljenih na takšno preselitev znaša kar tri četrtine.

Pozitiven podatek je, da so mladi znatno bolj dejavni v umetnosti, bolj kreativni, se izobražujejo tako formalno kot neformalno. Mladi tudi vedno bolj skrbijo za svoje telesno zdravje, ne čutijo medgeneracijskega konflikta in imajo veliko potenciala za medgeneracijsko sodelovanje - če bo tega spodbujala tudi država.

Raziskava je nadalje pokazala visoko stopnjo okoljsko ozaveščenega potrošništva. Več kot polovica jih namreč kupuje le tisto, kar zares potrebujejo, je povedal Tomaž Deželan z Univerze v Ljubljani. "Posebej nas veseli, da smo mladi danes nekoliko bolj politično aktivni kot pred leti, saj le zanimanje in aktivnost mladih lahko vodita do sprememb. Upamo, da se bo trend aktivnosti tudi nadaljeval," so zapisali pri MSS. Kljub temu pa je zanimanje za politiko še vedno na nizki ravni. S tem je povezano tudi nizko zaupanje v nosilce politične oblasti, kar je tudi razlog za nizko udeležbo na volitvah.

Kazalnik, da vedno več mladih meni, da je uporaba nasilja legitimna za dosego višjih ciljev, pa še bolj kaže na nezadovoljstvo mladih s politiko ter da nenaslavljanje problematik proizvaja jezo in hude stiske mladih, ki so jih pripravljeni izraziti tudi skozi nasilje.

Raziskava pokazala tudi nekaj negativnih sprememb

"Raziskava je potrdila naše zaznavanje, da je brezposelnost padla zgolj po uradnih podatkih. Kljub temu, da je stanje gospodarstva znatno boljše kot leta 2010, se to očitno ne kaže pri zaposlovanju mladih," opažajo. Predvsem je zaskrbljujoče, da je Slovenija še vedno močno nad evropskim povprečjem deleža mladih v prekarnih oblikah zaposlovanja.  "Nesprejemljivo je, da se je v  zadnjem desetletju občutno povečal delež mladih, ki ocenjujemo, da smo za svoje delo plačani prenizko, da je delo, ki ga opravljamo dolgočasno, da je delovno okolje slabo ter da so nam na delovnem mestu kršene delavske pravice," poudarjajo.

Negativno so ocenili tudi trditev, da so mladi vedno bolj fleksibilizirana delovna sila, ki je pripravljena delati pod slabimi delovnimi pogoji, opravljati slabše plačano delo, ki ni primerno naši izobrazbi in so se pripravljeni hitreje tudi prekvalificirati. "Menimo, da prekarni trg dela ter prepreke v vsakdanjem življenju, ki se jih ne naslavlja, mlade v večji meri sili v fleksibilizacijo. Ta za nas ni pozitivna sprememba, saj si mladi želimo varnih zaposlitev," so zapisali.

Negativne posledice, ki jih prinaša fleksibilizacija in prekarizacija trga, bodo v prihodnje čutili tako mladi kot celotna družba, zato je nujno, da problematiko začnemo reševati takoj, še dodajajo.

Slabše tudi duševno zdravje mladih

Tudi ta raziskava je pokazala na občutno poslabšanje duševnega zdravja pri mladih. "Posebno zastrašujoča je ugotovitev, da beležimo znaten upad zadovoljstva mladih z življenjem na sploh. V zadnjih 10 letih se je ta problematika tako zelo povečala, da bi se odločevalcem morali prižigati alarmi na vseh nivojih," so opozorili. Zato menijo, da nujno potrebujemo tako aktivno politiko blaženja duševnih težav kot tudi spremembo politik, ki nam povzročajo duševne stiske.

"V veliki meri smo mladi tudi pesimistični glede prihodnosti naše družbe in degradacije naravnega okolja. Trikrat več se nas počuti osamljene kot v letih 2000 in 2010, veliko več nas tudi večkrat tedensko občuti stres," razlagajo. Večino podatkov so zbrali pred začetkom epidemije, zato ta na podatke nima večjega vpliva kot bi marsikdo preprosto tolmačil, ob tem poudarjajo. Tako drastično povečanje duševnih stisk namreč ni le posledica epidemije in te težave po njej tudi ne bodo izginile.

Kljub temu pa predvidevajo, da so epidemija in ukrepi nekatere težave vendarle še poglobili: "Verjetno bi  danes beležili slabše podatke pri osamosvajanju mladih, saj predvidevamo, da se je veliko mladih med epidemijo preselilo nazaj k staršem. Prav tako pa so gotovo duševne stiske mladih še poudarjene." Predvidevamo lahko tudi dodatno občutenje negativnih učinkov prekarizacije na  trgu delovne sile, še dodajajo.