Raziskava računskega sodišča: dostop in razlike v cenah občinskih storitev

Dostop do storitev, kot so pitna voda, vrtec, javni prevoz, naj bi bil zagotovljen vsem prebivalcem v Republiki Sloveniji v primerljivi kakovosti in po primerljivi ceni. Vprašanje njihovega obsega in kakovosti pa bo vedno neposredno povezano z vprašanjem vzdržnosti javnih financ. Nestabilne geopolitične razmere, podnebne spremembe in epidemija covida-19 so le nekateri primeri dejavnikov, ki lahko (na primer prek dražitve cen energentov, sprememb v načinu zagotavljanja storitev) pomembno vplivajo na naše sedanje ali bodoče možnosti dostopanja do kakovostnih storitev splošnega pomena, opozarjajo na računskem sodišču.

Za boljši vpogled v to, za prebivalce in javne finance pomembno področje so med vsemi 212 občinami izvedli raziskavo o težavah njihovih prebivalcev pri dostopanju do storitev splošnega pomena. Ta jim bo pomoč pri identifikaciji področij za izvedbo revizij, pridobljene in analizirane podatke pa so objavili, ker menijo, da so lahko koristni tako za deležnike na vseh ravneh zagotavljanja storitev kot tudi za prebivalce, torej uporabnike teh storitev.

Za kar tri četrtine občin je nujna prisotnost naslednjih storitev: vrtec, trgovina, splošni zdravnik, osnovna šola, bankomat, poslovalnica pošte, AED, pokrit športni objekt, pomoč/oskrba na domu, zobozdravnik, lekarna in medkrajevni potniški prevoz. 

Kot je razvidno iz odgovorov, ki so jih pridobili, je 56,6 % oziroma 120 občin zaznalo težave prebivalcev pri dostopanju do bančnih storitev. 51,9 % oziroma 110 občin je zaznalo težave prebivalcev pri dostopanju do poštnih storitev. 70,8 % oziroma 150 občin je navedlo, da na njihovem območju storitev širokopasovnega interneta ni dostopna vsem prebivalcem občine. 38,7 % oziroma 82 občin je zaznalo težave svojih prebivalcev pri dostopanju do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti. 37,3 % oziroma 79 občin je zaznalo težave svojih prebivalcev pri dostopanju do storitev državne uprave. 42,9 % oziroma 91 občin je zaznalo težave pri oskrbi prebivalcev s pitno vodo. 42,5 % oziroma 90 občin je zaznalo težave prebivalcev pri dostopanju do storitev javnega prevoza. 45,3 % oziroma 96 občin je zaznalo težave prebivalcev pri pridobivanju primernega stanovanja. 47,6 % oziroma 101 občina je zaznala težave svojih prebivalcev pri dostopanju do storitev bivanja in oskrbe starejših. 

Problematičen je tudi visok odstotek občin, ki so zaznale težave na področju interneta (70,8 % občine) in javnega prevoza (42,5 % občine), saj je od teh odvisna tudi dostopnost do drugih storitev. 

V povprečju so občine težave svojih prebivalcev pri dostopanju do storitev zaznale na 6 od 18 izbranih področij. Podrobneje si rezultate raziskave lahko pogledate tukaj.

Razloge za stanje, ki izhaja iz podatkov občin, je treba iskati tudi v sistemskih pomanjkljivostih, na katere je računsko sodišče v revizijah že opozorilo, in sicer neusklajenem strateškem načrtovanju, pomanjkljivostih pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja in nejasni normativni ureditvi posameznih storitev splošnega pomena. Računsko sodišče ob tem izpostavlja, da še posebej storitve, ki imajo izrazit regionalni značaj (na primer javni prevoz, cestne povezave, osnovno zdravstvo, ravnanje z odpadki, dobava pitne vode) zahtevajo celovit in organiziran pristop, ki je mogoč le z usklajenim delovanjem vseh relevantnih deležnikov oziroma sektorjev. 

Cene občinskih storitev: največje razlike na področju komunalnega prispevka in pri odvajanju odpadnih voda

Računsko sodišče je izvedlo tudi raziskavo o cenah storitev in pristojbinah, ki jih potrjujejo oziroma zaračunavajo občine. Podatke za 212 občin je pridobilo s pomočjo vprašalnika, ki so ga izpolnile občine. Raziskava je pokazala, da so med občinskimi cenami lahko velike razlike. "S prikazom primerjave cen med občinami želimo občine in druge deležnike spodbuditi k večjemu nadzoru nad cenami oziroma jih želimo spodbuditi k preveritvi podlag/razlogov za višino cene, ki jo določi/potrdi občina," so zapisali. 

Največje razlike so na področju komunalnega prispevka in na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Komunalni prispevek za istovrstno gradnjo (za 150 m2 bruto površine stavbe) lahko znaša po občinah od 900 evrov do nad 30.000 evrov. Najmanjše so razlike pri polni ceni programa vrtca (za drugi starostni razred od najmanj 288 evrov do največ 497 evrov). V občinah z večjim številom prebivalcev imajo v povprečju višji komunalni prispevek in višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. 

Različno število občin je podalo subvencijo na ceno storitve: pri programih vrtcev ima 27 % občin subvencijo; pri oskrbi s pitno vodo 75 % občin; pri kanalščini 52 % občin, pri storitvi ravnanja s komunalnimi odpadki 5 % občin. Dodatne občinske subvencije v nekaterih primerih cenovne razlike med občinami znižujejo (področje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda), v nekaterih primerih pa povečujejo (področje programov vrtcev). 

Celotno poročilo o izvedeni raziskavi je dostopno tukaj.

Razlike v cenah med občinami so lahko posledica različnih dejavnikov, kot so kakovost storitve, učinkovitosti zagotavljanja storitve, obseg infrastrukture (na primer pri vrtcih v povprečju predstavljajo stroški dela 79 % cene vrtca, stroški materiala in storitev 12 % in stroški hrane 9 %). "V vsakem primeru pa cenovne razlike med občinami postavljajo občane različnih občin v neenakopraven položaj, kar terja razmislek pristojnih organov o razlogih za te razlike. Gre za vprašanje cenovne dostopnosti občinskih storitev, ki bo v prihodnosti zaradi posledic pandemije, nestabilnih geopolitičnih razmer in nepredvidljivih gospodarskih gibanj še bolj aktualno kot v preteklosti," so še zapisali na računskem sodišču.