Po najnovejših podatkih statističnega urada Eurostat, ki je opravil analizo bivanjskih razmer znotraj 27 držav Evropske unije v letu 2009, povprečno 42 odstotkov evropske populacije živi v stanovanjih, 34 odstotkov v samostojnih hišah, 23 odstotkov pa v hišah dvojčkih ali vrstnih hišah.
Samostojne hiše so najbolj priljubljene prav v Sloveniji (68,7 %), stanovanja v Latviji (66,2 %), hiše dvojčki oz. vrstne hiše pa na Nizozemskem (61,4 %) in v Združenem kraljestvu (60,9 %).
18 odstotkov prebivalstva EU meni, da živijo v prenatrpanih stanovanjih. Najslabše se godi Latvijcem (57,7 %), Madžarom (55 %) in Romunom (55,3 %), Slovenija je z 38 odstotki na 9. mestu.
Slovence bremenijo vlažna in temna stanovanja
Težave, ki pestijo prebivalce EU, so vlaga, tema in dostopnost sanitarij. Ena oseba od šestih živi v stanovanju, ki mu pušča streha ali v vlažnem stanovanju. Največ težave s puščanjem strehe ali z vlago imamo Slovenci (31 %). Sledijo Ciprčani (29,4 %), Latvijci (25,7 %) in Bolgari (23,9 %). Najmanj težav s tem imajo Finci (4,9 %).
Sedem odstotkov prebivalcev EU meni, da je njihovo stanovanje pretemno. Tudi tokrat smo na vrhu lestvice Slovenci. Kar 15,5 odstotka nas meni, da živimo v pretemnem stanovanju. Sledijo nam Latvijci (11 %), najmanj pa to bremeni Slovake (3,5 %) in Nizozemce (3,7 %).
Brez težav s sanitarijami
Štirje odstotki prebivalcev EU nimajo notranjih sanitarij, trije odstotki pa sploh nimajo kadi ali tuša.
Po tem smo Slovenci na nasprotnem delu lestvice. Sanitarij znotraj hiše namreč nima le 0,6 odstotka prebivalcev. V Romuniji je takih 42,5 odstotka, sledita Bolgarija (26,2 %) in Litva (17,2 %). Brez tuša ali kadi v stanovanju oz. hiši živi 41,2 odstotka prebivalcev v Romuniji, sledita Latvija (18,2 %) in Litva (15,9 %).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.