Razkol med poslanci

Zakon o verski svobodi je prestal prvo obravnavo v državnem zboru, saj je večina poslank in poslancev (za jih je glasovalo 42, proti pa 34) odločila, da je primeren za nadaljnjo parlamentarno proceduro.

Nasprotniki zakona (LDS, SD, SNS in DeSUS) so prepričani, da zakon ločitve države od verskih skupnosti ne določa dovolj jasno ter da predvsem privilegira rimskokatoliško cerkev.

Zakon med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti, predpisuje postopek njihove registracije ter določa njihove pravice.

Zakon je v skladu z modernimi mednarodnimi trendi

V koalicijskih SDS, NSi in SLS so prepričani, da gre v vladnem predlogu za urejanje področja verske svobode v skladu z modernimi mednarodnimi trendi. Mitja Ljubeljšek in Alojz Sok menita, da načelo ločitve cerkve in države ne preprečuje, da ne bi imele verske skupnosti enakih pozitivnih razmerij in oblik sodelovanja ter skupnih prizadevanj z državo, kot jih ima ta z drugimi civilno-družbenimi organizacijami. Sok je tudi mnenja, da Katoliška cerkev in tudi druge cerkve skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine in da je na kritje prispevkov za duhovnike treba gledati tudi z vidika dela, ki ga opravijo v svojem okolju, ko se nanje obračajo mnogi v stiski.

Favoriziranje ene verske skupnosti

V LDS, SD in SNS menijo, da predlog favorizira eno versko skupnost. Aleš Gulič tako meni, da daje vladni predlog Rimskokatoliški cerkvi status državne cerkve, ob tem pa vse ostale postavlja ob stran in več kot 30 malih cerkva potiska v tretjerazredni položaj. Zakon je po njegovih besedah protiustaven in vzpostavlja neenakost med posvečenimi osebami in ostalimi državljani, ki morajo sproti dokazovati upravičenost do socialnih pomoči.

Tudi v poslanski skupini SD menijo, da zakon favorizira predvsem Rimskokatoliško cerkev, razširja oblike sofinanciranja s strani države ter razširja dejavnosti cerkve v javnih službah, zasebnem šolstvu in zdravstvu. Po mnenju vodje poslancev SD Mirana Potrča zakon tako ne bo prispeval k uveljavljanju ustavnega načela o enakopravnosti verskih skupnosti, pač pa jih bo razdelil na registrirane in neregistrirane ter jim dajal različne pravice in možnosti. Zakonodaja s področja verskih skupnosti bi morala biti po Potrčevem mnenju med državljani sprejeta kot dobra rešitev. Poslanec SD je vlado še pozval, naj razmisli, ali gre tako pomemben zakon res sprejemati z minimalno večino.

V imenu poslanske skupine SNS je Barbara Žgajner-Tavš opozorila, da vladni predlog postavlja verske skupnosti v privilegiran davčni položaj, saj jim po eni strani omogoča črpanje državnih sredstev, obenem pa lahko dobiček neomejeno množijo na trgu. Po drugi strani pa na primer društva, ki imajo tudi neprofiten status, ravno zaradi preteklih zlorab dobivajo nov zakon, je opozorila poslanka SNS. Menila je tudi, da želi vlada preveč pravic v smislu proračunskih sredstev za obstoj in trgovanje z verskimi idejami.

Zakon je protiustaven

V koalicijski DeSUS po besedah Vilija Rezmana ocenjujejo, da vladni predlog ne omogoča zagotovitev osnovnih pravic vsem na enak način, tako tistim, ki verujejo, kot tistim, ki niso verni. V DeSUS tudi ne podpirajo rešitev glede načina financiranja, ko davkoplačevalci v integralni proračun ne morejo vplivati, ali in kateri od konfesij bodo šla ta sredstva. Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS Franca Žnidaršiča pa je zakon tudi protiustaven.

Ločitev cerkve in države

V razpravi je bilo tudi slišati kar nekaj pogledov na ustavno načelo ločitve cerkve in države. Sok meni, da pojem ločitve ne pomeni, da moramo "zgraditi nekakšen državno-cerkveni zid", kot se je to poskušalo s predlogoma, ki ju je vložila opozicijska LDS. V tem pogledu je pozdravil vladni predlog. Slednji je zastavljen na pravi interpretaciji načela verske svobode, je v imenu poslanske skupine SDS menil tudi Mitja Ljubeljšek.