Razkrivamo, kako bi vlada zmanjšala čakalne dobe in naredila red v zdravstvu

Čakalne vrste, težko dostopni osebni zdravniki, dobaviteljske lovke – vse to je utapljalo zdravstvo že pred epidemijo. In kje smo zdaj, po največji preizkušnji javnega zdravstvenega sistema?

Da se letno v zdravstvu izgubi 500 milijonov evrov, od tega kar sto za korupcijo, je opozarjal ortoped Danijel Bešič Loredan, zdaj na čelu ministrstva, ki na vlado pošilja ambiciozen načrt. 

Spreminja se imenovanje svetov zavodov, ustanavlja se tudi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Ta naj bi prevzel inšpektorje zdravstvenega inšpektorata, ki bdijo nad čakalnimi vrstami. In prav slednje bodo skrajševali tudi tako, da bodo bolnicam, zavodom in koncesionarjem s septembrom plačali vse opravljene storitve. V trenutnem stanju izvajalec dobi plačano le dogovorjeno število, npr. operacij kolena. Zgornje meje torej ne bo več vsaj do konca naslednjega leta – tako predvideva predlog interventnega zakona, ki smo ga pridobili neuradno. Če se vrste ne bodo efektivno krajšale, se bodo dogovori sklepali tudi z zasebniki izven javne mreže. To bi novela razbremenjevala tudi s temeljito prevetritvijo primarne ravni, to so družinski zdravniki, otroško-šolski dispanzerji in zdravstveno varstvo žensk. 

Da do pregleda pri teh bolniki praktično ne pridejo več, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Odstotek hitrih obiskov, kjer se napiše le napotnica ali recept, oziroma posvetov na daljavo se je od leta 2019 povečal s 47 na 70 odstotkov. Povedano drugače: če je pred tremi leti več kot polovica pacientov še prišla do neposrednega kontakta z zdravnikom in pregleda, je lani to uspelo le 30 odstotkom. 

Novela predvideva tudi prenos dela administrativnega dela z zdravnika na diplomirano medicinsko sestro oziroma na zdravstvenega administrativnega sodelavca. Ob tem pa določa dve finančni spodbudi – dodatek za povečan obsega dela za posebne obremenitve in dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo, s čimer naj bi primarno raven stabilizirali in naredili bolj dostopno. 

'Upamo, da končno prekinemo slovenski urok čakalnih vrst'

Da se bodo na ta način lotili kaosa v zdravstvu, je v oddaji 24UR ZVEČER potrdil tudi zdravstveni minister. Kot je pojasnil, želijo neposredno poseči v to, da ljudje pridejo do zdravnika – najprej na primarni ravni. "Vsi ukrepi, ki so veljali do sedaj, posebni vladni programi, neki dodatni programi niso prinesli učinka. Mi smo se odločili, da gremo en korak naprej – vse storitve, ki bodo v zdravstvenem sistemu opravljene, bodo tudi plačane, in sicer od 1. septembra letos do konca leta 2023. Tako bomo videli, kje je zgornja meja, in bomo dali možnost vsem, da delajo, da so za to plačani, predvsem pa bomo dali možnost pacientom, da pridejo do storitve, s tem skrajšamo čakalne obe in izboljšamo dostopnost."

Če konec leta, ko bodo prišli do jasnih seznamov, ne bo trenda skrajševanja čakalnih vrst (tako časovno kot po številu), bodo vsi zasebniki, ki so danes izven mreže javnega zdravstva, imeli možnost, da – pod enakimi pogoji – s svojimi kadri opravljajo to delo. "S tem upamo, da pridemo do tega, da pacienti pridejo do zdravnika in po 15 ali 20 letih končno prekinemo slovenski urok čakalnih vrst."

Posebna dodatka zdravnikom, sestram in zdravstvenim delavcem po njegovih besedah obljubljajo predvsem zato, da jim na primarni ravni ponudijo vse, kar lahko. "Da pacienti pridejo do oskrbe, kar je navsezadnje tudi ustavna pravica posameznika."

'Pritiske že čutimo'

Uvajajo tudi nov urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, kjer odteka največ denarja. Na vprašanje, ali se ne bojijo pritiska dobaviteljev, lobijev, je Bešič Loredan odvrnil, da jih počasi že čutijo, zato je treba poseči v to. "Jeseni bo ustanovljena skupina, ki jo bo vodilo Ministrstvo za zdravje, šli bomo na KPK, na Računsko sodišče, NPU in v to, da končno obelodanimo korupcijo in naredimo konec odtekanju denarja skozi investicije in nabavo materiala."

Kaj pa ustanovitev urada za nadzor kakovosti in investicije v zdravstvu pomeni za nabavo opreme? "Nadzor bo preko svetov zavodov v bolnišnicah. Vsa zadeva bo centralno vodena, vsi bodo morali nabavljati po enakih načinih, vse investicije bodo šle preko urada in bodo kontrolirane, revidirane, nobena ustanova ne bo mogla tega početi sama in brez nadzora. To bi moralo zmanjšati odtekanje denarja in znižati ceno, da bi denar, ki gre v investicije, res šel tja."

'Čakamo na nova cepiva'

Ali se ministrstvo glede na porast števila okuženih pri nas, v Evropi in svetu že dogovarja za dobavo cepiv, ki bodo ščitila tudi za bolj kužne podrazličice omikrona? Bešič Loredan odgovarja: "Ta stvar gre preko Evropske unije, čakamo nova cepiva, kajti vemo, da zdajšnja žal nimajo učinka. Ve se, koga bomo cepili – predvsem so tukaj najbolj ranljive skupine, ki so problematične."

Masovnega testiranja ne bo več, širjenje virusa bodo odslej spremljali z vzorčenjem. "Iz teh vzorcev imamo neko jasno sliko, zavedamo se, da je v populaciji številka višja, ampak dokler je omikron tak, kot je, gremo lahko skozi. Tako so šli v Južni Afriki, na Portugalskem je val v upadanju, enako tudi mi pričakujemo, da bomo covid zdravljenje umestili v naš zdravstveni sistem in ne bomo razglaševali izrednih razmer. Stanje spremljamo, če se karkoli spremeni, bomo ustrezno in takoj odreagirali. Ni strahu, ni bojazni, vse je pod nadzorom," je še zagotovil minister.