Kot izhaja iz naše neuradne dokumentacije, so preiskovalci pod drobnogled vzeli dneve pred in po spornem nadzoru.
Po njihovih ugotovitvah se je četverica ključnih politikov NSi - poleg Mateja Tonina še prvak stranke in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, šef poslanske skupine Janez Žakelj in zdaj pet mesecev upokojeni Jožef Horvat -, vnaprej uskladila, kako bodo nadzor izpeljali.
Konkretno: seja, na kateri so odredili nadzor, je potekala sredi jesenskih počitnic in je bila tisti teden tudi edina dejavnost v parlamentu. Prisotni so bili le štirje poslanci NSi, nikogar iz takratne koalicije, trajala pa je vsega tri minute.
Nekaj dni pozneje je Žakelj Damjanu Petriču na Generalni policijski upravi izročil list A4 formata, kjer je bilo v tabeli zapisanih 15 telefonskih številk.

Ko so kriminalisti, tako je zapisano v dokumentaciji, začeli preverjati ozadje, so opazili nenavadno podrobnost. Čeprav je takrat več ljudi s seznama trdilo, da med seboj nimajo stikov, so preiskovalcem razlagali skoraj enako zgodbo, zato so ocenili, da bi lahko šlo za usklajeno obrambo, njihovim pojasnilom pa niso verjeli.
Kriminalisti naj bi precej dokazov našli na telefonu današnjega obrambnega ministra Valentina Hajdinjaka, enega ključnih akterjev afere Dars. Že dan pred nadzorom je bila na Signalu ustvarjena skupina z imenom "Dars", vanjo pa so se vključili Tonin, Vrtovec, Hajdinjak in takratni generalni sekretar stranke Robert Ilc.
Tonin je tisti večer v sporočilu zapisal: "Ali se lahko slišimo, da vidimo, kje smo?" Le nekaj trenutkov pozneje je dodal: "Predvsem pa je treba to dobro utemeljiti, da ne bo zdaj Hajdi grešni kozel za vse." Hajdinjak je na slednje odgovoril: "Čez deset minut." Sledil je skupinski telefonski pogovor.
Dan kasneje pa je Tonin dobro uro po nadzoru sporočil, kar je javno že znano - Policija nikomur ne prisluškuje.
Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi s tem Hajdinjak, Ilc in tudi Vrtovec, ki je najprej glasoval za nadzor, njegova številka pa je bila na seznamu, pridobili informacijo, do katere niso bili upravičeni - ali jim Policija prisluškuje ali ne.
Predlagali bodo, da Tonina obravnavajo skupaj z ostalimi obdolženimi
In kaj zdaj nadaljevanje pregona Tonina pomeni za postopek, ki na sodišču zoper tri najvidnejše člane NSi že teče?
Na Specializiranem državnem tožilstvu z odvzemom imunitete še niso uradno seznanjeni. Ko bodo iz Bruslja dobili uradno obvestilo, pa bodo zoper evroposlanca iz vrst NSi ponovno vložili obtožni predlog in, kot so nam danes pojasnili na tožilstvu, tudi predlagali, da sodišče Tonina obravnava skupaj s preostalimi tremi obdolženimi v zadevi Knovs.
Proti Vrtovcu, Žaklju in Horvatu so namreč obtožni predlog že vložili, ker se v domačem parlamentu niso sklicevali na poslansko imuniteto.
Ali bodo postopek združili ali pa bi lahko primer Tonina zaradi naknadno vloženega obtožnega predloga vodili ločeno, bo odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani. Tam predobravnavnega naroka še niso sklicali, ga pa bodo do konca tega leta, so napovedali.























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.