Koalicija zagrizla v davek na nepremičnine

Čez slab mesec bo osnutek novega nepremičninskega zakona v javni obravnavi, do takrat pa zakon čaka še koalicijsko usklajevanje. Vseh pet koalicijskih strank naj bi osnutek že prejelo, konec tedna pa naj bi se usklajevali o vsebini.

Vsebine osnutka v uredništvu nismo pridobili, se pa nanj sklicujejo pri časniku Delo in na nacionalni televiziji pri povzemanju vsebine osnutka zakona. Jasno je, da bo davek ostal izključno prihodek občin, vlada pa bo pri pripravi zakona zasledovala cilj čim širše osnove, kar pomeni, da želi vključiti vse vrste nepremičnin. S tem bi pobrala več davka in na drugi strani omogočila čim nižjo davčno stopnjo.

Stopnjo obdavčitve še preučujejo

Kakšna bo primerna davčna stopnja, še ni jasno, saj to še preučujejo. Je pa že jasno, da bodo davčne stopnje različne za različne vrste nepremičnin. Tako naj bi bile stanovanjske nepremičnine obdavčene po nižji stopnji od poslovnih nepremičnin, prav tako nižje pa naj bi bile stopnje obdavčitve za kmetijska in gozdna zemljišča. Kakšne so te stopnje, še ni znano, saj bodo predmet preučevanj v naslednjih mesecih.

Do avgusta nove ocene nepremičnin

Stopnje bodo zagotovo ena od ključnih točk usklajevanj, a najprej se bodo morale koalicijske stranke uskladiti glede tega, da je osnova za obdavčitev kar celotna posplošena tržna vrednost iz množičnega vrednotenja. Nove vrednosti bodo določene avgusta prihodnje leto, takrat pa naj bi bil tudi dokončno sprejet nepremičninski zakon.

Kot kaže, pa ne bodo višjega davka plačevali lastniki, ki imajo v lasti več nepremičnin, saj naj temu ne bi bilo naklonjeno finančno ministrstvo, ki se v svoj zagovor sklicuje na razlago ustavnega sodišča. Sicer pa po nekaterih podatkih kar 85 odstotkov lastnikov nepremičnin poseduje zgolj eno nepremičnino.

Osnutek zakona še predvideva, da bo zagotovljena pravičnost odmere davka, kar pomeni, da bo po vsej državi poenoten način določanja davčne osnove in bodo enotna pravila za določanje davčnih stopenj, poroča Delo.

Obljube, da nas ne bodo bolj obdavčili, ostajajo

Država bi z davkom rada v osnovi zbrala enako vsoto kot trenutno z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, to je okoli 230 milijonov evrov. Dodatnih 20 do 30 odstotkov pa si obeta od obdavčitve več nepremičnin, vključno s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči cilja na 300 milijonov. 

A še bolj kot od davčne stopnje bo davek, ki ga bomo plačali, odvisen od vrednotenja naše nepremičnine. To pa skoraj v celoti določajo trije dejavniki: lokacija, površina in leto izgradnje. Vlaganje v hišo res zviša njeno vrednost in s tem tudi davek. a kljub temu bo torej še vedno smiselno dobro vzdrževati in vlagati. 

Koalicijska usklajevanja naj bi potekala do začetka novembra. Nato bi pripravili osnutek zakona, ki naj bi bil 19. novembra poslan v javno obravnavo. Do marca naj bi bil pripravljen do te mere, da ga lahko obravnava vlada, do poletja pa naj bi bil sprejet v DZ. Prvi davek od nepremičnin bi država pobrala v letu 2020.

Bo pa precej ostra razprava glede izjem in oprostitev plačila davka. Te zaenkrat niso predvidene, a je pričakovati, da se bodo v javni razpravi zagotovo oglasili številni, ki bodo opozorili, da se ne more vseh poslovnih nepremičnin obdavčiti enako, ker vse ne ustvarjajo enakega dobička, glasna pa bo verjetno tudi katoliška cerkev, ki se najverjetneje ne bo strinjala, da se obdavčijo vse njene nepremičnine.