Ministrstvo za pravosodje in vlada sta že leta 2000 predlagala, da bi kriterije za plačevanje dodatkov za dežurstva poenotili tako, da bi vsi pravosodni organi, torej tožilstva in sodišča, upoštevali kriterije iz leta 1991, ki jih je sprejel takrat še izvršni svet skupščine. Sodniki so predlog sprejeli, tožilci so bili proti.
Generalna državna tožilka pravi, da so se tudi oni zavzemali za enotne kriterije, a so te iz leta 1991 ocenili za zastarele. Dežurni tožilec lahko namreč danes marsikaj stori kar od doma. Sklep iz leta 1991 pa loči pripravljenost na domu in dežuranje na delovnem mestu, ki sta tudi različno plačana.
Na ministrstvu za pravosodje ne morejo oceniti, ali tožilci res privarčujejo denar, saj bi potrebovali podrobnejše podatke o njihovih izplačilih. Pravijo pa, da kriteriji iz leta 1991 niso zastareli, saj jih je potrdila tudi vlada. Državno tožilstvo je kljub temu leta 2001 sprejelo svoje kriterije. "Oni so mnenja, da ta sklep izvršnega sveta, ki ga je vlada maja 2000 vzela za osnovo za določitev dodatkov za dežurstvo, da ta ne velja več, da je protiustaven in da bi, vkolikor bi ministrstvo vztrajalo pri tem, da bi to pomenilo poseg v sodno vejo oblasti," je dejal Karel Erjavec, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje.
Red naj bi končno naredil zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki na novo ureja področje plač in drugih prejemkov, pravijo na pravosodnem ministrstvu. Veljati naj bi začel prihodnje leto.