Po pričakovanjih bo komisija za vstop v letu 2004 priporočila 10 držav, vključno s Slovenijo. V unijo pa se vključuje 13 držav, za katere statistika kaže, da so razlike med njimi še vedno precejšnje.
Zadnji primerljivi podatki Eurostata kažejo, da prebivalstvo 13 držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo dosega 45 odstotkov sedanjega unijinega prebivalstva in ustvari le sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) povezave.
Pri Eurostatu ugotavljajo, da med kandidatkami najvišji BDP na prebivalca dosega Ciper - 82 odstotkov unijinega povprečnega BDP na prebivalca, najnižjega pa Bolgarija, kjer BDP na prebivalca znaša 24 odstotkov evropskega povprečja. Slovenija se z BDP na prebivalca, ki dosega 71 odstotkov unijinega povprečja, uvršča na drugo mesto, takoj za Ciprom ter pred Češko, Madžarsko in Litvo.
Gospodarska rast večine kandidatk je v zadnjih petih letih presegla evropsko povprečje. Medtem ko je bila v letu 2000 v EU stopnja rasti BDP 3,3-odstotna, je bila v Turčiji 7,2-odstotna, v Estoniji 6,9- in v Latviji 6,6-odstotna. Najnižjo rast BDP so imele Romunija (1,6 odstotka), Slovaška (2,2 odstotka) in Češka (2,9 odstotka). Slovenija je v letu 2000 zabeležila 4,6-odstotno rast BDP.
V letu 1998 je bil tako BDP na prebivalca v veliki večini statističnih regij desetih srednjeevropskih kandidatk za članstvo nižji od polovice unijinega povprečja, nad povprečjem pa sta bili samo češka Praga in slovaška Bratislava. Pod polovico unijinega povprečja je s tem bilo kar 41 od skupaj 53 srednjeevropskih regij, sicer pa vse, razen Prage in Bratislave, niso dosegale 75 odstotkov povprečnega unijinega BDP na prebivalca.
Prag 75 odstotkov je v EU pomembno merilo, saj so do pomoči za najmanj razvite regije iz unijinega skupnega proračuna upravičena samo območja, katerih BDP ne presega te ravni.
V najbogatejši, praški regiji, je leta 1998 znašal BDP na prebivalca 115 odstotkov unijinega povprečja, v bratislavski pa se je ustavil le odstotek pod povprečno ravnjo v uniji. Slovenija, ki je v statistične namene obravnavana kot ena regija, je po podatkih Eurostata dosegala 69 odstotkov unijinega povprečja in je umeščena kot četrta najbogatejša. Na drugi strani lestvice je izenačenih pet regij, kjer po navedbah Eurostata BDP na prebivalca dosega le 22 odstotkov unijinega povprečja. Štiri med temi regijami so v Bolgariji, ena pa v Romuniji. Med desetimi najrevnejšimi so z izjemo ene poljske samo romunske in bolgarske, med desetimi najbogatejšimi pa je kar pet čeških regij.
Stopnje brezposelnosti v državah kandidatkah se gibljejo med 5 in 19 odstotkov ob 8,2-odstotnem povprečju EU, vendar pa so stopnje celotne zaposlenosti v večini kandidatk nižje od evropskega povprečja. Povprečje celotne zaposlenosti v EU je namreč 62,3 odstotka, v večini kandidatk pa je to pod ali nekaj nad 50 odstotkov. Edini izjemi sta Ciper in Romunija, kjer je celotna zaposlenost 67 oziroma 60,9-odstotna.
Po podatkih Eurostata so lani najnižjo brezposelnost zabeležili na Cipru (4,9 odstotka), Madžarskem in v Turčiji (6,6 odstotka), sledi pa jim Slovenija (6,9 odstotka). Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so imeli v Litvi (15,6 odstotka), na Poljskem (16,3 odstotka) in Slovaškem (19,1 odstotka). V letu 1999 je imel s 67,3 odstotka najvišjo celotno zaposlenost Ciper, sledila mu je Romunija (60,9 odstotka), s 55 odstotki pa Češka in Litva. Za njimi se s 53,6 odstotka uvršča Slovenija.
Slovenija med trinajstimi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo raziskavam in razvoju (R&R) namenja največji odstotek BDP, vendar še vedno manj kot članice Evropske unije. Analiza podatkov za obdobje 1996-2000, ki so jih Eurostatu posredovali nacionalni statistični uradi, je pokazala, da Slovenija za raziskave in razvoj (R&R) namenja 1,51 odstotka BDP, kar je največ med trinajstimi kandidatkami. Vlaganje v R&R odstotek BDP presega le še na Češkem, medtem ko ostale države omenjenemu področju namenjajo od 0,25 (Ciper) do 0,75 (Poljska, Estonija) odstotka BDP. Nobena od kandidatk pa ne dosega evropskega povprečja vlaganja v R&R, ki je pri 1,92 odstotkih.
Analiza je še pokazala, da je angleščina v kandidatkah in ostalih državah JV Evrope prevladujoči tuji jezik. Izjema je le Romunija, kjer prevladuje francoščina. Sicer pa se široko uporablja tudi nemščina, predvsem na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji, kjer se nemščine uči več kot polovica učencev.