V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so prepričani, da razlog, ki ga zdravniški sindikat Fides navaja za stavko, glede na stališče računskega sodišča ne vzdrži. Menijo, da bi bilo najbolje, da bi Fides stavko odpovedal in skupaj z ministrstvom za zdravje sedel za pogajalsko mizo, je povedal predsednik združenja direktorjev slovenskih bolnišnic Darko Žiberna.
Kot je še dodal, je Fides kot razlog za stavko navajal, da zavodi ne spoštujejo 69. člena kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike oziroma razlage kolektivne pogodbe glede načina plačevanja dežurstva. V združenju zdravstvenih zavodov že od sprejetja Fidesove razlage menijo, da le-ta v bistvu pomeni spremembo načina plačevanja dežurnih ur zdravnikom, kar presega pristojnosti omenjenega odbora in na kar so v prejšnjem mandatu opozorili ministrstvo za zdravje. Skupaj z ministrstvom, ki je bilo pristojno za plače, je slednje takrat soglašalo, da ta razlaga ni podlaga za novo plačevanje dežurne službe za zdravnike.
Po napotku sedanjega ministra Andreja Bručana pa naj bi od 1. oktobra na podlagi te "pravno sporne razlage odbora" zdravstveni zavodi plačevali dežurstvo. A, kot je dodal Žiberna, so že pred tem računsko sodišče zaprosili za mnenje in slednje je 25. oktobra v predhodnem mnenju pritrdilo združenju, da taka razlaga odbora ne more biti pravna podlaga za plačevanje. Zato so na ministra naslovili pismo, v katerem ga sprašujejo, kako naj ravnajo, da bodo plače izplačane zakonito.
Po njegovih besedah jih moti, da je v medijih ob napovedi stavke izzvenelo, kot da so glavni krivci zanjo pravzaprav direktorji javnih zdravstvenih zavodov. Te krivde ne prevzemajo, saj so "v tej zgodbi le neke vrste varuhi zakonitosti izplačevanja plač v javnih zavodih". Direktorji namreč ne nasprotujejo legitimnim zahtevam zdravnikov, da si izboljšajo svoj plačni položaj. Menijo pa, da je treba zagotoviti take podlage, ki ne bodo sporne pri reviziji računskega sodišča. Če se določi nove kriterije oziroma pogoje, mora tisti, ki to stori, tudi zagotoviti sredstva, je dejal predsednik odbora bolnišnic v okviru združenja zdravstvenih zavodov Vladimir Topler in dodal, da naj bi šlo na letni ravni za milijardo tolarjev.
Predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so predstavili tudi stališče do podeljevanje koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Kot je poudaril predsednik odbora zavodov za zdravstveno varstvo Ivan Ržen, morata biti izpolnjena dva pogoja. Temeljiti mora na sprejeti mreži zdravstvene dejavnosti, da se zagotovi enakopraven dostop do določene dejavnosti na vseh območjih Slovenije. Primerno je tudi, da se koncesije podeljujejo na podlagi javnih razpisov in se tako vsem, ki izpolnjujejo določene, vnaprej razpisane pogoje, omogoči kandidiranje. "Sedaj pa ne en, ne drug pogoj nista izpolnjena", je ugotavljal Ržen.
Predsednik odbora zdravstvenih domov Stanislav Pušnik je ob tem ugotavljal, da ob sedanji spodbudi ministrstva za zdravje za podeljevanje koncesij vsi problemi, na katere so že leta opozarjali, ostajajo odprti. Kot zmotno pa je označil mnenje, da podeljevanje koncesij na primarni ravni rešuje problem pomanjkanja zdravnikov.
Medtem ko se je Žiberna dotaknil "privatizacije na sekundarni ravni" in se strinjal z reakcijami tistih, ki so nasprotovali privatizaciji bolnišnične dejavnosti na podlagi zadnjih "razvpitih primerov". Gre za slovenski unikum, je ugotavljal Žiberna, ki se mu korak v privatizacijo s koncesijsko oddajo storitev na sekundarnem nivoju, kot je bil izpeljan, ne zdi primeren. Bo pa tudi na sekundarni ravni treba izpeljati privatizacijo, a po vzoru evropskih držav.