'Razlogov, da bi Italija na meji s Slovenijo postavila ograjo, ni'

Razlogov, da bi Italija na meji s Slovenijo postavila ograjo, ni, kar kažejo tudi podatki, je na današnji seji državnega zbora zagotovil premier Marjan Šarec, ko je odgovarjal na vprašanja poslancev. Dodal je, da je italijanske zahteve po ograji treba razumeti tudi v notranjepolitičnem kontekstu Italije.

Ponovil je, da je letos v primerjavi s prvo polovico lanskega leta za 17 odstotkov upadlo število oseb, ki so jih Sloveniji vrnili italijanski organi. Kot je v odgovoru še dejal Šarec, slovenska policija izvaja tudi vse ukrepe za zmanjšanje nedovoljenih migracij na južni meji in dela vse, kar ji nalaga evropsko pravo.

Vprašanja v zvezi s postavitvijo mešanih policijskih patrulj na meji z Italijo sta mu zastavila poslanec Branko Grims (SDS) in Jernej Vrtovec (NSi).

Pri tem je predsednik slovenske vlade zatrdil, da Italija ni ogrožena zaradi neaktivnosti Slovenije. Vsaka država, ki postavlja kontrole na meji znotraj schengenskega območja, krši schengen. Kot je za Evropsko unijo dopustno, da ima arbitražno razsodbo, pa je ni treba uveljaviti, je tudi dopustno, da se podira schengen, je bil kritičen slovenski premier.

"To so resna vprašanja, ki se jih bo morala nova Evropska komisija resno lotiti," je dejal predsednik slovenske vlade. Dodal je, da "nas bodo migracije spremljale leta in leta (...), ker tudi EU ni dovolj aktivna pri reševanju teh vprašanj".

Grims je tudi menil, da mešane policijske patrulje na meji z Italijo izrivajo Slovenijo iz schengenskega območja, kar je predsednik vlade zavrnil z besedami, da gre za normalno sodelovanje, ki ga ima Italija z vsemi sosedami, Slovenija pa tudi s Hrvaško ter da gre za stalno in uveljavljeno obliko dela. Za zajezitev migracij bi bil po besedah Šarca ključen ukrep, da bi pripadnike Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) napotili na zunanjo mejo EU, torej na mejo Hrvaške s Srbijo in BiH.

Vrtovca je tudi zanimalo, zakaj je Slovenija sama predlagala skupne mešane patrulje z Italijo, saj je to po njegovi oceni priznanje, da Slovenija na južni meji s Hrvaško nima stvari pod nadzorom ter hkrati daje italijanskemu notranjemu ministru Matteu Salviniju povod, da patrulje oktobra oceni kot neučinkovite in na meji s Slovenijo postavi ograjo.

Premier Šarec je v odgovoru dejal, da sodelovanja ni predlagala slovenska politika, pač pa je bil dogovor najprej na ravni obeh policij. Slovenska policija skupaj z vojsko deluje dobro in je tudi uspešna pri vračanju migrantov, je ponovno dejal Šarec. Kontrole na meji imajo npr. tudi Nemčija, Avstrija, Danska in še nekatere evropske države. "De facto schengen danes ne deluje več," je ocenil. Omenil je tudi, da si Hrvaška prizadeva priti v schengensko območje, "a bo morala na svoji meji storiti kaj za to".

Matjaž Nemec (SD) je v izjavi novinarjem sicer danes dejal, da je SD na premierja Šarca že naslovil pobudo, da prevzame pobudo v dialogu s sosednjimi državami na ravni predsednikov vlad. Predlagajo mu, da bi na vse premierje držav na balkanski poti in evropske države, ki se jih dotika migrantsko vprašanje, vključno z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, naslovil pobudo za skupno reševanje problema, saj to ni samo stvar ministrov za notranje zadeve.

Glede na število prehodov italijansko-slovenske meje je mogoče razumeti, da ukrepi, ki jih predlaga Salvini, niso sorazmerni z dogajanjem na meji, je dejal. Tudi Nemec zagovarja predlog, da bi zunanje meje EU zavarovali s pomočjo Frontexa.

Robert Polnar (DeSuS) je v zvezi z morebitno ograjo na meji novinarjem dejal, da bo Italija ukrepala tako, kot bo ocenila, da bo njej po volji, in neodvisno od tega, kar bo mislila Slovenija. Glede na politično usmeritev italijanskega notranjega ministra Salvnija je pričakovati, da bodo ti ukrepi ostrejši, kot so trenutno v Sloveniji, je še menil Polnar.

Luka Mesec (Levica) pa je ocenil, da Salvini igra svojo igro in poskuša najti pot do volitev v Italiji, na katerih si obeta zmago. To, kar "počne slovenska desnica, pa deloma tudi slovenska vlada, s tem ko je začela napovedovati drone in panelne ograje in tako naprej", pa je po mnenju Mesca samo pristajanje na igro, "najverjetnejšega bodočega premierja sosednje Italije". "Naša politika pleše tako, kot Salvini žvižga," je še dejal.

Šarec zavrnil očitke o protisocialnih ukrepih zavrnil

Premier je odgovarjal tudi na vprašanja glede ukrepov ministrstva za delo na področju sistema socialnih transferjev, tudi glede aktualne ukinitve dodatka za delovno aktivnost, gredo v pravo smer, je prepričan premier. Na seji DZ je tako zavrnil očitke Levice, da vlada sprejema protisocialne ukrepe, ter opozoril na problematiko zlorab socialnih transferjev.

Vlada je namreč sprejela predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost. S tem želijo razmejiti denarno socialno pomoč in minimalno plačo ter doseči hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela.

Tak predlog je razburil poslance Levice. Kot je v današnjem poslanskem vprašanju predsedniku vlade opozoril Matej T. Vatovec, gre za ukrep, ki je v nasprotju s koalicijskim sporazumom in nikakor ne gre v smer krepitve socialne države in zniževanja stopnje tveganja revščine. Vladi je očital, da gre pri tem ukrepu zgolj za varčevanje, ne pa za dvigovanje delovne aktivnosti. Z njim bo vlada po besedah poslanca 23.000 ljudi potisnila v še večjo revščino.

Predsednik vlade je očitke o protisocialnih ukrepih zavrnil. Kot je dejal, so bili dodatki za delovno aktivnost uvedeni v času krize, danes pa je konjuktura, v kateri s kriznimi ukrepi ne morejo delovati.

Ob tem je spomnil, da so decembra lani sprostili indeksacijo socialnih transferjev, ki so bili dolga leta zamrznjeni, ponovno so do dodatka upravičene velike družine, dvignili pa so tudi minimalno plačo in ohranili višji znesek denarne socialne pomoči. "Naš končni cilj je pravičen in enakopraven sistem, ki mora veljati na vseh področjih," je poudaril.

Socialni transferji morajo biti po njegovih besedah dovolj visoki, da ljudem omogočijo dostojno življenje, ne smejo pa slabiti motivacije za delo, je dodal Šarec. Zato je treba spremeniti tudi ostale pasti neaktivnosti, pri čemer je izpostavil razmerje med višino minimalne plače in socialne pomoči, ki ni pravično do zaposlenih z minimalnimi dohodki. Tako po njegovih besedah prevladuje občutek, "da se bolj splača sedeti doma in živeti od sociale".

Ob tem je opozoril tudi, da sedanji sistem socialnih transferjev omogoča zlorabe. Zato se z Levico težje pogovarjajo na realni osnovi, "dokler ne boste priznali, da ljudje tudi zlorabljajo sistem".

"Zaradi domnevnih zlorab bodo plačali samohranilci in družine, kjer je samo en član zaposlen," je na Šarčeve navedbe odvrnil Vatovec in predlagal, da DZ o tej tematiki opravi splošno razpravo.