Razmah Airbnbja: predlog zakona tudi o oddajanju sob

Kot pomanjkljivost dosedanjega zakona so se izkazale preostro definirane vrste gostinskih obratov na zakonski ravni, med drugim v obrazložitvi osnutka, ki je bil na portalu eUprava objavljen konec prejšnjega tedna, navaja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Težava je tako nastala s pojavom novih vrst gostinskih, predvsem nastanitvenih obratov, kot so denimo glampingi in druge vrste inovativnih in butičnih vrst bivanja v naravi. Pomanjkljivost starega zakona je tudi močno regulirano področje kategorizacije številnih vrst nastanitvenih obratov.

Vse bolj nejasne postajajo tudi ločnice med vrstami obratov za strežbo jedi in pijač. "Razlike med npr. kavarno, slaščičarno in okrepčevalnico so v praksi pogosto nevidne," navajajo na ministrstvu. Vseeno so bile te vrste v podzakonskih aktih zakona še vedno zelo jasno definirane in so imele ponekod tudi negativen vpliv na razvoj inovativne ponudbe.

Zakon tudi ni sledil trendu rasti sobodajalstva oz. kratkoročnega oddajanja zasebnih nepremičnih v najem turistom, ki je doživelo razmah v zadnjih letih. Leta 2019 je bilo v Sloveniji na platformi Airbnb oglaševanih 9728 nepremičnin, ki so skupaj ustvarile 66,5 milijona evrov prihodkov, kaže analiza. "To je na primer toliko, kot sta to leto skupaj ustvarili podjetji Istrabenz Hoteli in Terme Krka s svojimi skupno 17 hoteli visoke kategorije," so poudarili na ministrstvu.

Ker so pogoji za delovanje teh kapacitet pomanjkljivo določeni, se velika večina dejavnosti opravlja na črno in brez ustreznih soglasij ter tako negativno vpliva na konkurenčnost hotelov in drugih oblik nastanitvenih kapacitet. Prav tako se pojavlja vpliv na stanovanjsko politiko večjih, turistično zanimivih slovenskih mest.

V starem zakonu je bilo problematično tudi določanje obratovalnega časa gostinskih obratov. "Določbe zakona, da mora vsak gostinski obrat prijavljati obratovalni čas in njegove spremembe na občino, ni sodobna in ne služi svojemu osnovnemu namenu – transparentni objavi delovnega časa zaradi ažurnega seznanjanja javnosti o obratovalnem času," ugotavljajo na ministrstvu.

Osnutek predloga novega zakona tako določa vrste gostinskih obratov le kot nastanitvene obrate, obrate za strežbo jedi in pijač ter obrate za priložnostno pripravo in dostavo jedi. Podrobneje bodo vrste obratov po novem določene v podzakonskem aktu.

Določa tudi, da obratovalni čas gostinskih obratov ne bi bil več opredeljen v podzakonskem aktu, temveč bi ga gostinski obrati določali samostojno. Občine bi lahko obratovalni čas omejile, a ne na manj kot od 6. do 22. ure. Gostinski obrati, ki so priklopljeni na javno vodovodno omrežje, bi morali v skladu s predlogom tudi obvezno nuditi gostom pitno vodo iz vodovodnega omrežja.

V zvezi s kratkoročnim oddajanjem nastanitev turistom v lastnih ali najetih stanovanjih ali počitniških hišah osnutek predloga določa, da lahko to dejavnost izvaja fizična oseba sobodajalec, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, in sicer do 30 dni naenkrat v nastanitvenih enotah z do 15 ležišči.

Tak izvajalec mora pridobiti dovoljenje občine za opravljanje te dejavnosti. Dodatno lahko občina za dvo- ali večstanovanjske stavbe opredeli časovno in/ali območno dovoljeno izvajanje dejavnosti.

Izvajalec dejavnosti, ki lastno ali najeto nepremičnino oddaja v kratkoročni najem turistom v večstanovanjski hiši letno do 90 dni skupaj in gostom nudi do pet ležišč, bi moral glede na osnutek predloga zakona pridobiti 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov stanovanjske stavbe, vključno s soglasji vseh neposrednih sosedov, katerih stanovanja (zidovi ali stropi) mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Osnutek določa tudi vpis izvajalcev te dejavnosti v poslovni register Slovenije.

V zvezi z registrom nastanitvenih obratov osnutek predloga zakona na novo uvaja identifikacijsko številko nastanitvenega obrata za potrebe oglaševanja nepremičnin, ki se oddajajo v kratkoročni najem turistom. Ta številka ne bo javno objavljena, temveč bo znana zgolj izvajalcu dejavnosti in nadzornim organom. To identifikacijo številko bo nujno treba navesti ob oglaševanju nastanitev, prikazati jo bodo morali tudi spletni rezervacijski sistemi.

Višina zagroženih kazni v osnutku predloga zakonu ostaja nespremenjena, so pa dodane nove kazenske določbe in višje kazni za prekrške, vezane na spoštovanje določb o kratkoročnem oddajanju nepremičnin turistom, saj je v tem delu zaznati največ neizpolnjevanja pogojev s strani izvajalcev dejavnosti, navajajo na ministrstvu. Tako bi denimo posamezniku ali podjetju, ki za izvajanje dejavnosti ne bi pridobilo soglasja občine in solastnikov, grozilo od 4000 do 10.000 evrov globe. Z globo od 40.000 do 100.000 evrov pa bi lahko Slovenija kaznovala pravno osebo oz. podjetnika javno dostopnega spletnega rezervacijskega sistema, ki nastanitvenim obratom ne bi omogočil prikaza identifikacijske številke.