Namen pobude je zato opozoriti državne institucije na nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003 o vrnitvi statusa Izbrisanim. Ustanovitev iniciative je v pismu podprl tudi sociolog Rastko Močnik.
Ureditev razmer zavirajo tisti, ki lahko pomagajo
V pismu podpore izbrisanim je Močnik poudaril, da je za rešitev problema izbrisanih potreben politični aktivizem. Nasprotovanje ureditvi statusa izbrisanih je po njegovem organizirano znotraj političnih strank. Med ustanovami, ki zavirajo ureditev njihovega statusa, so po njegovem mnenju tudi tiste vladne institucije, ki lahko edine pomagajo, da bi bilo vprašanje izbrisanih dokončno rešeno.
Močnik je opozoril tudi, da je javno mnenje politično zmanipulirano, zato naj ne bi bilo naklonjeno izbrisanim. Tudi tu je potreben politični aktivizem, ki je državljanske dolžnost, je poudaril Močnik, saj Slovenija do pravične ureditve statusa izbrisanih ni pravna država, je zaključil.
Predstavnik iniciativnega odbora Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović je dejal, da se bodo z aktivizmom borili proti kršenju človekovih pravic in nespoštovanju odločitve ustavnega sodišča o vrnitvi statusa izbrisanim. Civilno iniciativo pa so, po Todorovićevih besedah ustanovili zato, da bi lahko kot pravni subjekt s pravnimi sredstvi parirala tistim institucijam, ki zavirajo pravno ureditev vprašanja izbrisanih.
